Ukrajina je bogat konec Evrope. Tam je moč kaj ukrasti, izropati, pridobiti kaj dobrega zase. Da poteka vojna v Evropi, kjer je lahko kaj vzeti, razumem. Ni treba dosti ekonomskega znanja, da ugotoviš, da je Afrika izropana. Prav tako severna in južna Amerika. V Avstraliji so dobički že razporejeni, severni in južni pol po tihem razdeljena. Ostane še Evropa in neizmerna bogastva Sibirije. Zato je jasno, da se je oko pohlepa enega odstotka najbolj bogatih na svetu, zavitega v neoliberalizem, v svoji perverznosti obrnilo semkaj.
Nisem vojaški strokovnjak, pa vendar mi dovolite tole mnenje. Po drugi svetovni vojni in po padcu berlinskega zidu so se Rusi umaknili za svoje meje. Iz Evrope so odšli z dogovorom o nenapadanju in oddaljenosti vojaških baz od njihove meje. Izkazalo se je, da dogovorov pohlep neoliberalnih elit ne pozna. Se že najde način za izigravanje. Tudi Zelenski je lahko primeren za kaj takega. Rusi so se umaknili iz Evrope, niso pa odšli Američani. Tu so že sedemdeset let s svojimi vojaškimi bazami pod pretvezo zagotavljanja zahodne, nekakšne predstavniške demokracije. Tako je Evropa okupirana že od konca druge svetovne vojne. Za pokritje te okupacije jim služi Nato. Po logiki Nata bodo Slovenijo v primeru napada (čigavega?) branili italijanski, madžarski in bog ve kateri še vojaki. Bog nam pomagaj. Verjemite mi, prav nič nas ne bodo branili, še vzeli nam bodo kaj! In to končno pod okriljem Nata. Če se sami ne bomo branili, ne bo nič. Vsi nekdanji pripadniki TO smo to dobro vedeli na osnovi izkušenj zgodovine.
Imperialni vrhovi Amerike, Rusije, Kitajske, morda tudi Indije, ta en procent bogatih, bije boj za prevlado v svetu, za svoj dobiček, na naš račun. Evropa, zibelka civilizacij pa pohlevno sklanja glavo in mevžasto prenaša to nasilje, namesto da bi se odločno postavila v bran svoji neodvisnosti in pokazala pot miru. Kje so voditelji kot De Gaule, Churchill, Tito, ki so se znali korajžno upreti hegemonističnim pritiskom z zahoda in vzhoda. Ni jih. Vidim le kup nacionalistično pobarvanih nekakšnih kvazidemokratov s fašistoidnimi nagnjenji do diktature.
Kakšna pa je današnja podoba in namen te predstavniške demokracije, velja prebrati v kolumni gospoda Jožeta P. Damijana v Dnevniku. Kar sem prebral, me je resno zaskrbelo. Na plečih Evrope, na bogastvu njenega znanja, tehnologije, kjer je stabilen evro edino vezivo celine, se odvija ta vojna. V petih mesecih vojne je vrednost evra padla za petino. To je 20 odstotkov. Tako smo Evropejci pravzaprav plačali to vojno vsem vpletenim. Svojo vrednost pa sta dvignila dolar in rubelj. In za nameček še obeti za zimo – zmrzovali bomo. Lahko se zgodi, da bomo tudi lačni. Zraven sodi še nekaj drugih »dobrot« vojne s pomanjkanjem vsega vred. Hvala dragi prijatelji, hegemoni, iz imperialnih držav. Hvala nesposobni voditelji Evrope.
Skrbi me. Ne zame, ker sem že v letih, ampak za moje vnuke. Sram me je, ker jim puščam šlevasto evropsko prihodnost, brez ponosa, pokončnosti in optimizma.
Dušan Kaplan
