"Omikron se je na začetku tedna pojavil na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice. Okuženih je 11 zaposlenih in tudi 11 bolnikov. Del kirurškega oddelka, gre za abdominalni del, je zato za sprejeme zaprt. Ob že tako velikem kadrovskem manku je to kar velik udarec za bolnišnico. Sicer pa je na covidnem oddelku na Jesenicah danes 11 bolnikov, dva na intenzivni negi," je v Dnevniku poročala novinarka TV Slovenija Marjeta Klemenc.

Tudi sicer za novim koronavirusom zboleva vse več zaposlenih v zdravstvu. Nekatere bolnišnice so že aktivirale tako imenovano tretjo fazo, kar pomeni, da zaposlenih ne napotijo v karanteno, če jih v službi ne morejo nadomestiti.

Kakšna so navodila za zdravstvene delavce?

Potem ko je vlada določila, da se s ponedeljkom karantena skrajša na sedem dni, za zdravstvene delavce zaradi kadrovskih stisk veljajo nekoliko drugačna priporočila. Kot je pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager, je NIJZ v soglasju z drugimi strokami podal priporočilo, kaj naj zdravstveni delavci storijo v primeru visokotveganih stikov.

"Če so zdravstveni delavci visokotvegan stik in ne sodijo v katero od izjem, potem je zdravstvena ustanova tista, ki ima možnost prek svojih strokovnjakov za bolnišnične okužbe presoditi, kakšna je kapaciteta kadra, kakšen je primanjkljaj in kakšna škoda bi lahko bila povzročena, če nekdo ne dela," je pojasnila Nuška Čakš Jager. Priporočilo je bilo podano zaradi skrbi, da bi v zdravstvu zaradi številnih karanten zmanjkalo ustreznega kadra. NIJZ sicer ne daje navodil zdravstvenim delavcem, ki zbolijo – to je v domeni zdravstvene organizacije in osebnega zdravnika osebe, ki zboli.

"Ne govorimo o bolnih osebah, govorimo o visokotveganih stikih, ki po presoji oseb za bolnišnično okužbo lahko nadaljujejo delo ob določenih pogojih, zaščiti in seveda s stalnim testiranjem in opozorilom, da ob prvih znakih bolezni zapustijo delovno mesto," je pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni. Ob tem je dodala, da večina zdravstvenih delavcev sicer pade v eno od izjem, ki jim od ponedeljka dalje tudi v primeru visokotveganega stika ne bo treba v karanteno.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala Duška Lah, je v ljubljanskem UKC-ju v karanteni 109 zaposlenih, poleg tega jih je še 120 v izolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom. Medtem so tudi v Splošni bolnišnici Ptuj za STA opozorili, da zaznavajo pomanjkanje kadra. Podobno so sporočili tudi iz Splošne bolnišnice Celje in iz brežiške bolnišnice.

Sorodna novica Vlada določila tri izjeme, ki jim tudi po visokotveganem stiku ne bo treba v karanteno

Čakš Jager: Skoraj 96 odstotkov ljudi za omikronom zboli znotraj sedmih dni

Vlada je v četrtek razširila nabor izjem od karantene na domu, spremembe pa bodo začele veljati s ponedeljkom. V karanteno po visokotveganem stiku tako poleg ljudi, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom, od ponedeljka dalje ne bo treba niti tistim, ki so za covidom-19 zboleli pred manj kot 45 dnevi (to dokazujejo s pozitivnim izvidom PCR-testiranja), in z vsemi odmerki cepljenim prebolevnikom. Kot je pojasnila Čakš Jager, v izjemo spadajo vsi polno cepljeni prebolevniki v vseh mogočih kombinacijah in brez časovnih omejitev.

Pri tistih, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za nobeno od izjem in bodo po visokotveganem stiku napoteni v karanteno na domu, pa bo ta od ponedeljka dalje trajala le sedem, in ne deset dni. "V samem odloku to krajšanje karantene ni omenjeno, ker odlok same dolžine karantene ne ureja," je pojasnila Čakš Jager in dodala, da bodo epidemiologi do vključno nedelje ljudi napotovali v 10-dnevno karanteno, s ponedeljkom pa bo ta odrejena za sedem dni.

Čakš Jager je pojasnila strokovno podlago za odločitev o krajšanju trajanja karantene. "Glede na strokovna priporočila, ki smo jih videli na različnih izhodiščih, in glede na lastno analizo, ki smo jo naredili na skupini ljudi, ki prebolevajo omikron, in na njihovih tesnih stikih, smo ugotovili, da jih skoraj 96 odstotkov zboli znotraj sedmih dni," je dejala na novinarski konferenci.

Karantena se bo po preteku sedmih dni končala brez testiranja. "Če bi zdravstveni sistem dodatno obremenili s PCR-testiranji, bi lahko komu, ki je bolan, odvzeli možnost, da pride takoj na testiranje," je odločitev komentirala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni. "Ob tem naj bodo ljudje še nekaj časa pozorni na svoje zdravstveno stanje in se striktno držijo vseh priporočil," je pozvala.

V socialnih zavodih opozarjajo na možnost zapiranja oddelkov DSO-jev

Ob povečanju karanten zaposlenih zaradi širjenja koronavirusne različice omikron obstaja nevarnost, da bo treba zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov in bivalnih enot, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Domovi imajo po zagotovilih sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Denisa Sahernika pripravljen krizni načrt ukrepov ob pojavu okužb med stanovalci in zaposlenimi. Med njimi je naštel ukinitev dopustov in reorganizacijo delovnih procesov. Ob večjem kadrovskem izpadu zaradi okužb in karanten pa bodo zagotovo potrebne tudi zunanje kadrovske okrepitve, je napovedal in ob tem poudaril, da sistemske rešitve še ni. Zaradi slabšanja epidemiološke slike je ministrstvo za zdravje v četrtek domovom starejših poslalo priporočilo, naj obiske omejijo na eno zdravo osebo, ki izpolnjuje pogoj PCT, na stanovalca, je zapisal Sahernik.

Vlada je sicer na četrtkovi dopisni seji s sklepom podaljšala ukrep iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki omogoča direktorjem socialnovarstvenega zavoda, da omejijo stike stanovalcev in zapuščanje zavodskega območja, če z drugimi mogočimi ukrepi ni mogoče doseči omejevanja širjenja epidemije.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so izrazili pričakovanje, da se bo glede na naraščanje števila okužb v populaciji število okužb povečalo tudi v domovih. Po njihovih podatkih je velika večina stanovalcev cepljena in so do zdaj zbolevali redko oz. so večinoma imeli lažji potek bolezni.

Največji delež okužb s koronavirusom sicer zaznavajo v starostni skupini od 15 do 34 let, je dejala Čakš Jager. Delež okužb med oskrbovanci domov za starejše občane pa je po njenih besedah majhen. Večina ljudi na poizvedovanje epidemiologov še vedno odgovori, da ne vedo, kje so se okužili. Sicer pa največ ljudi kot vir okužbe navaja skupno gospodinjstvo. Največjo pojavnost novih primerov okužb s koronavirusom na 100.000 prebivalcev zaznavajo na goriškem in obalno-kraškem območju. Večina okužb je v Sloveniji lokalnega izvora, neznanega vira, zelo malo pa je vnesenih, je povzela epidemiološko poizvedovanje NIJZ-ja.

Med hospitaliziranimi po njenih besedah še vedno prevladujejo necepljeni proti covidu-19, njihov delež na covidnih oddelkih znaša 80 odstotkov. Večina okužb je v Sloveniji lokalnega izvora, neznanega vira, zelo malo pa je vnesenih, je povzela epidemiološko poizvedovanje NIJZ-ja.

Drugič ta teden v enem dnevu več kot 4000 okužb

Po opravljenih 11.016 PCR-testih v četrtek je bilo potrjenih 4069 okužb, kar je več kot 2000 okužb več kot prejšnji četrtek. V bolnišnicah se zdravi 547 bolnikov s covidom-19, 155 jih potrebuje intenzivno nego. S covidom-19 je umrlo devet bolnikov.

V bolnišnicah zdravijo tri bolnike manj kot dan prej, v enotah intenzivne terapije pa šest manj. Najmlajši covidni bolnik na navadnem oddelku je star 22 let, na intenzivni negi pa 21 let.

V četrtek je bilo poleg 11.016 PCR-testov, ki so potrdili 4069 okužb, opravljenih tudi 86.516 hitrih antigenskih testov. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dnevih znaša 1348. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 2667. Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji 28.607 aktivnih okužb.

Število aktivnih primerov se je v primerjavi z dnevom prej povišalo za 2855. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je višje za 306, 14-dnevno povprečje na 100.000 prebivalcev pa za 135.

Število dnevno potrjenih okužb se je drugič ta teden povzpelo nad 4000. Pred tem je bilo nazadnje več kot 4000 okužb na posamezen dan ugotovljenih sredi novembra lani.

Po napovedi Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan epidemija covida-19 raste vse hitreje, predvidoma zaradi vpliva prazničnega druženja in vse hitrejšega širjenja koronavirusne različice omikron.

Vrh števila okužb bomo tako predvidoma dosegli v zadnjem tednu tega meseca, ko bi v povprečju lahko presegli 10.000 pozitivnih testov na dan.

Vrh v bolnišnicah pa bomo predvidoma dosegli prvi teden februarja, ko bi se lahko približali vrednostim na vrhuncu četrtega vala epidemije covida-19.

Leskovar ocenjuje še, da reprodukcijsko število trenutno znaša približno 1,6. Gre za podatek, ki kaže, koliko ljudi okuži na koronavirus pozitivna oseba.