Ni treba čakati na posebne priložnosti, kot je recimo prednovoletni in božični čas, da bi okenske police polepšali s prazničnimi aranžmaji. Lahko si omislimo zasaditve, ki bodo ves hladnejši del leta lepo krasile naš dom, ob praznikih pa le dodamo še nekaj dekorja in ustvarimo bolj praznični videz.

Rastlin, ki pozimi lepo uspevajo, je kar precej, nekaj pa vam jih predstavljamo v nadaljevanju.

Le na zalivanje nikar ne pozabite. Kljub temu, da zunaj ni vročine, moramo rastline tudi v hladnejšem delu leta redno in zmerno zalivati, da jih ne izpostavljamo suši. Zalijemo od spodaj in ne po rastlinah.

Okrasni ohrovt

Okrasni ohrovt je rastlina, ki v hladnem obdobju postaja le še lepša. Ko padejo temperature pod 10 stopinj Celzija (prenesejo tudi do –15 stopinj Celzija), postanejo listi še bolj intenzivnih barv, lepe pa ostajajo vse od novembra do februarja. Z nakodranimi listi v modrikasto-vijoličnih in celo rožnatih odtenkih na robovih, bodo lepo popestrili vaše zasaditve. Če poleg zasadite recimo drobne krizanteme, bo aranžma še lepši.

Krizanteme

So trpežne cvetoče rastline, ki se pogosto znajdejo na grobovih, zaradi svojih barv pa se odlično vključijo v razne zimske balkonske zasaditve. Cvetijo v jesenskem in zimskem času in so odporne tudi proti nizkim temperaturam. Drobne krizanteme dajejo zasaditvi več življenja in so lepa popestritev za balkone ali okenske police, uspevajo pa tudi kot sobne rastline.

Spomladanska resa ali jesenska vresa

Je močno razvejan grmiček, ki cveti v beli ali rožnati oziroma rdečkasti barvi. Uspeva v načeloma vsaki prsti in je za nego nezahtevna. Po cvetenju obrežemo (a ne pretiravamo), s tem pa spodbudimo, da zraste v še bolj gost grmiček. Spomladanska zacveti še v snegu, jesensko vreso pa sadimo lahko tako v skalnjake kot tudi jeseni na grobove ali jo pozimi vključimo v zimske zasaditve za na okensko polico.

Netresk

Netreski so trajnice, ki so za vzgojo zelo nezahtevne. Ne potrebujejo gnojenja, uspevajo na sončni ali v senčni legi, le da v senci počasneje rastejo in niso tako močnih barv. Preživijo tudi v bolj ekstremnih razmerah in prenesejo temperature do –25 stopinj Celzija. Poleg tega, da jih je mogoče lepo vključiti v zasaditve, so te rastline koristne tudi pri lajšanju številnih težav – pri bolečinah v ušesu, pikih žuželk, za celjenje opeklin in ran, pri sončnih pegah in celo za odpravljanje kurjih očes. Iz mesnatih listov lahko napravimo celo sok, ki ga zmešamo z medom in tako pripravimo sirup za izboljšanje imunskega sistema.

Srebrni kalocefalus (Calocephalus brownii)

Je rastlina srebrne barve z drobnimi igličastimi listki, ki v višino zraste do 50 cm. Listki kasneje postanejo nekoliko rožnati. Posadimo jo v dobro odcedna tla in potrebuje malo vode Uspeva v vročini in suši, pozimi pa uspeva tesno ob steni ali oknu, kjer dobi še nekaj toplote, saj so temperature okoli 5 stopinj Celzija lahko že usodne. Posadite ga skupaj z jesensko vreso, lahko dodate tudi mačice za nekaj barve ali drobne krizanteme.

Mačehe

Mačehe lepo pridejo do izraza, če jih posadimo poleg srebrnega rastlinja. Kombiniramo lahko modre in bele ali izberemo le eno od dveh barv. Vključimo jih v zasaditve, ki jih bomo postavili ob okno ali ob steno in bodo tako vsaj malce bolj v zavetju. Omislimo si lahko tudi viseče, ki lepo popestrijo zasaditve in poskrbijo, da je vse skupaj videti bolj razgibano.

Plazeča trdoleska "Minimus"

Je nizka zimzelena grmovnica, ki v višino zraste do okoli 15 cm. Mlajši listki so svetlejši, medtem ko so starejši nekoliko temnejši. Cvetovi in plodovi so skorajda neopazni.

Pernetija

Zimzelena grmovnica ima temno zelene ovalne listke, ki se pozimi nekoliko obarvajo v bakreno rdeče. Cveti v več barvah – od bele do svetlo rožnate pozno spomladi oziroma zgodaj poleti (maj in junij). Plodovi so sočni okroglasti, ki ostanejo na grmu vso zimo in pomlad in so zato izvrstna dekoracija in kot nalašč za jesensko-zimske zasaditve. Plodovi so lahko različnih barv – beli, rdeči ali vijoličasti. Kisla tla morajo biti stalno vlažna.

Upognjena homulica (Sedum reflexum)

Trajnica, ki poleti (julija in avgusta) cveti v rumeni barvi, v višino zraste do okoli 25 cm. Ugaja ji sončna do polsenčna lega, prenaša pa tudi krajša sušna obdobja. Uspeva tako v manj hranljivih kot v povsem normalnih vrtnih tleh. Služi lahko kot nadomestek za trato na vrtu, lahko z njo popestrite skalnjake ali zasadite tako, da se preveša čez zidove, v koritih pa jo lahko vključite v jesensko-zimske zasaditve.

Grmasti jetičnik (Hebe pinguifolia)

Je trajnica, ki je vedno zelena in v višino zraste med 20 in 40 cm. Razrašča se v širino. Cveti poleti, pozimi pa se krasno vključi v različne zasaditve za na balkone in okenske police. Obrezuje se jo spomladi. Ker uspeva na temperaturah nad 10 stopinj Celzija, si jo omislite, če boste zasaditev postavili na okensko polico na v notranjosti doma.

Sinjezelena bilnica (Festuca glauca)

Ta okrasna trava uspeva na soncu in v delni senci. V višino zraste do 25 cm, cveti v svetlo zeleni barvi s skoraj neopaznimi cvetovi maja in junija ter ima sivo modre listke. Lahko jo postrižete, sicer pa je krasna tako ob robovih travnika ali ob potki, kot tudi v okrasnih loncih. Je trpežna, prenese tako sušo kot pretirano zalivanje, a naj bodo tla vseeno raje dobro odcedna.

Nemški rožmarin (Santolina chamaecyparissus)

Vedno zelena grmičasta trajnic zraste v višino do okoli 50 cm, oziroma do 25 cm, če gre za pritlikavo sorto. Cvetovi se razvijejo na dveletnih poganjkih poleti. Cveti v rumeni barvi. Potrebuje dobro odcedna tla in sončno lego, uspeva pa pozimi tudi na temperaturah do –15 stopinj Celzija. Razen tega, da je treba po cvetenju porezati cvetlična stebla, na dve leti pa ga je treba temeljito porezati, ni zahtevna rastlina. Če imate zelo občutljivo kožo, malce previdnosti ne bo odveč – ob stiku z listnim sokom se namreč pri nekaterih lahko pojavi izpuščaj.