"Očitno lahko ta teden pričakujemo okrepitev ruskih sovražnih dejavnosti. Pripravljamo se. Pripravljeni smo," je v nočnem nagovoru dejal Zelenski. Kot je znano, je Evropska komisija v petek priporočila, da Ukrajina dobi status države kandidatke za članstvo.

"Od leta 1991 je bilo za Ukrajino le malo tako usodnih odločitev, kot je ta, ki jo čakamo," je dodal Zelenski in izrazil prepričanje, da je "le pozitiven odgovor v interesu celotne Evrope".

O podelitvi statusa bodo na vrhu v četrtek in petek razpravljali voditelji 27 držav članic. Sam proces vstopa bo trajal več let, kot so večkrat poudarili najvišji voditelji povezave, saj mora Ukrajina čez takšen postopek, kot velja za vse druge države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek dejal, da Rusija "nima nič proti" ukrajinskemu članstvu v EU-ju. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija natančno spremlja dogajanje glede priključevanja v EU-ju, predvsem krepitev obrambnega sodelovanja držav članic Unije.

Borrell je rusko blokado ukrajinskih pristanišč označil za vojni zločin

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je rusko blokado ukrajinskih pristanišč, ki močno ovira izvoz žita iz Ukrajine, označil za vojni zločin. Poudaril je, da bo morala Rusija odgovarjati, če bo še naprej onemogočala izvoz žita. Borrell je podprl napore Združenih narodov za to, da bi Rusija odpravila blokado ukrajinskih pristanišč. Pojasnil je, da pogovori v okviru ZN-a napredujejo, in izrazil prepričanje, da bo dogovor na koncu dosežen.

"Nemogoče si je predstavljati, da milijoni ton pšenice ostajajo blokirani v Ukrajini, medtem ko drugod po svetu ljudje trpijo lakoto. To je resnični vojni zločin, tako da si ne morem predstavljati, da bo to še dolgo trajalo," je Borrell povedal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU-ja.

Borrell je ponovil, da za prehransko krizo niso krive evropske sankcije proti Rusiji, kot trdi Moskva, saj ne veljajo za hrano in gnojila. Opozoril je, da milijoni ljudi ta teden ne bodo imeli česa jesti. "Vojna bo imela dramatične posledice za svet. Rusijo pozivamo, naj odpre pristanišča," je dejal Borrell.

Tudi francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja, je poudarila, da "se mora Rusija nehati igrati s svetovno lakoto". "Blokada žita je nevarna za stabilnost v svetu," je povedala ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov.

Litva omejuje prevoz blaga med Kaliningradom in celinsko Rusijo

Rusko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo odpravo litovskih "odkrito sovražnih" omejitev pri železniškem prevozu blaga, ki je podvrženo sankcijam Evropske unije, v rusko eksklavo Kaliningrad, ki leži med Litvo in Poljsko.

"Če v bližnji prihodnosti prevoz tovora med kaliningrajsko regijo in preostalim ozemljem Ruske federacije prek Litve ne bo v celoti obnovljen, si Rusija pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov," so na ministrstvu zapisali v izjavi.

Z ministrstva so sporočili tudi, da so litovskega odpravnika poslov v Moskvi opozorili na to in protestirali zaradi "provokativnih" in "odkrito sovražnih" ukrepov njegove domovine.

"Položaj je več kot resen in zahteva zelo poglobljeno analizo pred oblikovanjem kakršnih koli ukrepov in odločitev," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Litva je prejšnji teden sporočila, da prepoveduje železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU-ja, iz celinske Rusije v Kaliningrad. Na seznamu sankcioniranega blaga so se znašli premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija.

Po besedah guvernerja Kaliningrada Antona Alihanova bo prepoved vplivala na približno 50 odstotkov vsega uvoza v eksklavo.

Na nastalo situacijo se je danes odzvala tudi Ukrajina. "Rusija nima pravice groziti Litvi. Moskva je sama kriva za posledice svoje neizprosne in neupravičene invazije v Ukrajini," je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba.

Ruski poslovnež v izgnanstvu Mihail Hodorkovski je sicer v pogovoru za časopis Financial Times v nedeljo dejal, da bi bil lahko naslednji korak Kremlja zračna blokada Litve, ki bi Rusiji omogočila neposredne prelete do Kaliningrada. S tem bi Moskva Nato postavila pred dilemo, ali naj v baltski državi vojaško posreduje, je opozoril Hodorkovski.

"Putin bo na koncu zagotovo izgubil. Če bo zdaj zmagal v Ukrajini, bo zaradi notranjih težav začel vojno z Natom. In sčasoma bo to vojno izgubil. Če ne bi bilo toliko žrtev, bi rekel, da sem pravzaprav kar vesel, da se je podal na pot, ki ga bo privedla do propada. Toda ta konkretna zmaga v Ukrajini je v celoti odvisna od Zahoda," je še dejal Hodorkovski.

Boji na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo

Ruska stran je v nedeljo sporočila, da je zasedla Metjolkin, vas na obrobju Severodonecka. Ruska agencija Tass je poročala, da so se številni ukrajinski vojaki tam predali. Ukrajinska vojska je sporočila, da je imela Rusija delen uspeh na tem območju. Guverner Luganska Sergij Gajdaj je na ukrajinski televiziji dejal, da je bil ruski napad na Tošivko, približno 35 kilometrov južno od Severodonecka, "do neke mere uspešen". Tass je citiral besede pomočnika notranjega ministra samooklicane Ljudske republike Lugansk, ki je dejal, da je Tošivka osvobojena.

Po besedah župana Severodonecka Oleksandra Struka ruske enote nadzorujejo približno dve tretjini mesta, med njimi je večina stanovanjskih predelov mesta. "Upam, da bo mesto vzdržalo, potem ko bo imelo premoč v orožju, in se bo lahko osvobodilo, ne da bi ga prej morali prebivalci zapustiti." V Lisičansku, mestu dvojčku, se nadaljuje rusko obstreljevanje. "Ljudje umirajo na ulicah in v zakloniščih," je dejal Gajdaj. Reuters navedb ni mogel neodvisno preveriti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkovu njihovi raketni sistemi iskander uničili pred kratkim dobavljeno orožje, ki so ga Ukrajini dobavile zahodne države. Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da se skušajo ruske sile približati mestu in tako premakniti glavno bojišče vojne.

Guverner ruske regije Brjansk je dejal, da je bila iz severne Ukrajine bombardirana obmejna vas Suzemka, pri čemer je bil ranjen en človek in poškodovana električna postaja.

Po navedbah ukrajinskega generalštaba je ruska stran v Brjansku namestila protizračno divizijo, na območje Brjanska in sosednje regije Kursk pa poslala do tri taktične bataljone. Ruske enote skušajo po njihovih navedbah tudi preprečiti ukrajinskim enotam, da bi napredovale proti meji.

Na jugu Ukrajine je dobavljeno orožje pomagalo ukrajinskim silam, da so prodrle 10 kilometrov proti Melitopolju, ki je pod nadzorom ruskih sil, je dejal tamkajšnji župan.

Napad na ruske naftne ploščadi

V ukrajinskem napadu na naftne ploščadi družbe Čornomornaftogaz ob obali Krima v Črnem morju so bili ranjeni trije ljudje, sedem pa jih še pogrešajo, je sporočil proruski voditelj Krima Sergej Aksionov.

"Žal lahko potrdimo, da so bili v napadu trije ranjeni, sedem pa je pogrešanih," je na Telegramu zapisal Aksionov in dodal, da se nadaljuje reševanje morebitnih drugih poškodovanih s pomočjo patruljne ladje in letalstva.

Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko je poročal o raketnih napadih na naftne ploščati, medtem ko ukrajinska vojska incidenta ni želela komentirati.

Aksionov, ki ga je Rusija po priključitvi Krima leta 2014 postavila za guvernerja polotoka, je sicer pred tem dejal, da je bilo ranjenih pet ljudi. Dejal je, da so bile tarče napadov tri naftne ploščadi, zaradi česar so evakuirali 94 ljudi, 15 vojakov pa je ostalo za varovanje objektov. Zadeta naj bi bila le ena ploščad.

Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass so v Rusiji zaradi napadov že sprožili kazenski postopek.

Gre za prvi napad na energetsko infrastrukturo na morju ob Krimu, odkar je Rusija 24. februarja začela vojaško operacijo v Ukrajini. Družba Čornomornaftogaz, za katero so ZDA od leta 2014 uvedle sankcije, sicer upravlja več plinskih in naftnih polj v Črnem in Azovskem morju.

Kijev prepovedal največjo prorusko stranko

Ukrajinsko sodišče je zaradi obtožb o spodkopavanju državne suverenosti prepovedalo delovanje največje proruske stranke v državi, Opozicijske platforme za življenje, in odločilo, da se njeno premoženje prenese v državno last.

Ukrajinske oblasti so poleg tega zaradi obtožb o izdaji pridržale tajkuna Viktorja Medvedčuka, ki je stranko Opozicijska platforma za življenje ustanovil leta 2018.

Ukrajinski minister za pravosodje Denis Maliuska je pojasnil, da je sodišče odločilo, da se vse premoženje in druga sredstva stranke prenesejo v državno last.

Odločitev prihaja po tem, ko je predsednik Volodimir Zelenski marca podpisal odlok o prepovedi delovanja desetih strank, ki so jih varnostne službe prepoznale za naklonjene Moskvi.

Medvedčuk sicer velja za glavnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina v Kijevu. Svojo stranko je vodil na parlamentarnih volitvah leta 2019, ko je zasedla drugo mesto, tik za blokom Zelenskega. V ukrajinskem parlamentu je imela približno trideset poslancev, preden jo je Zelenski z odlokom marca, po začetku ruske invazije, prepovedal.

EU zamrznil za več kot 12 milijard evrov premoženja ruskih oligarhov

S sankcijami je EU ruskim oligarhom doslej zamrznil premoženje v vrednosti 12,5 milijarde evrov, je potrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije Christian Wigand. S tem se je znesek iz aprila, ki je znašal 6,7 milijarde evrov, skoraj podvojil.

Omenjena številka vključuje luksuzne jahte, nepremičnine, helikopterje in umetniška dela, ne vključuje pa zamrznjenega premoženja ruske centralne banke.

Povečanje vsote je predvsem posledica večjega števila izsledenih in zamrznjenih sredstev v zadnjih tednih, še posebej v Nemčiji.

Od začetka vojne v Ukrajini je EU sprejel več svežnjev sankcij proti ruskemu gospodarstvu, finančnemu sistemu, centralni banki, kot tudi proti najvišjim vladnim uradnikom, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, njegovemu ožjemu družinskemu krogu in njegovim tesnim sodelavcem.

Aprila je Evropska komisija sicer sporočila, da je bilo zaseženega že za 30 milijard evrov premoženja, v kar pa je bilo vključeno tudi premoženje ruske centralne banke.
Konec maja je nato navedena številka znašala nekaj manj kot 10 milijard evrov brez upoštevanja tega premoženja.