Prešernovi nagradi Emi Kugler in Hermanu Gvardjančiču

O dobitnikih je odločal upravni odbor (UO) Prešernovega sklada na predlog šestih področnih komisij. Izbirali so med 109 vlogami, ki so prispele na javni poziv, in tremi predlogi članov komisij, je na današnji razglasitvi nagrajencev v Narodni galeriji povedal predsednik UO sklada Jožef Muhovič. Nagrade bodo podelili na predvečer kulturnega praznika, 8. februarja, na državni proslavi, ki jo bo režiral Matjaž Farič.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru poudarila, da je razglasitev nagrajencev dan pred Ta veselim dnevom kulture, 3. decembrom, ko kulturne ustanove odprejo vrata obiskovalcem, kar poudari vlogo kulture in umetnosti v družbi, pomembno simbolno dejanje. Povezano je s Prešernovim dnevom, ki je v Sloveniji državni praznik, kulturne ustanove pa znova povabijo obiskovalce. Najvišje nagrade v kulturi po njenih besedah dajejo pomen delavkam in delavcem v kulturi.

Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je o Emi Kulger v utemeljitvi med drugim zapisala, da je osrednji motiv njenega ustvarjanja velikokrat človek kot bitje, figura in objekt. "Človek v vsem svojem razponu, od golega telesa v praznem in opuščenem prostoru ali pokrajini, do večplastne, fizično preoblikovane podobe, obdane z materiali in barvo, postavljene v postindustrijske, skoraj nematerialne ali načrtno kreirane volumne."

Umetnica pri svojem delu "prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora v katerem deluje", je zapisala komisija in dodala, da so izjemnost umetničinega ustvarjanja prepoznale žirije, strokovna javnost in publika na skoraj vseh celinah in jo nagradile z impresivnim naborom nagrad. V Sloveniji je prejela več nagrad slovenskega filmskega festivala, nagrado zlata ptica in nagrado Prešernovega sklada leta 2008.

Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti pa je med drugim zapisala: "Ema Kugler je v slovenskem filmu ime izjeme. A ne toliko (...) zato, ker se njen opus celovečernih filmov - Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) - odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, ampak zato, ker kuglerjevski film ni narativen (...) temveč evokativen: deluje kot polje vznikanja podob." Kot je še zapisala, so podobe v filmih Eme Kugler "rafinirano estetizirane, a naj so še tako fascinantne, so obenem tudi 'nelagodne'. Ker so tako prepredene z režami, bodisi tako konkretnimi, kot so odprte rane ali zemeljske razpoke in prepadi, ali tako abstraktnimi, kot so časovne in prostorske vrzeli ali vrzeli med heterogenimi podobami".

Herman Gvardjančič je "najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto," je v obrazložitvi zapisal Robert Lozar. Vpisuje se v linijo izjemnih slikarjev krajinarjev, ki so po njegovih besedah "tako značilni za naš prostor, le da ne izhaja iz liričnega, domačijskega odnosa do prostora, ampak v svoje delo vnaša na eni strani skrajno subjektivnost, na drugi pa izrazito osveščenost o perečih problemih sodobnega sveta".

V svojih delih ustvarja temačno, tesnobno atmosfero, ki zaznamuje večino njegovih del. A v tem po Lozarjevih besedah "nikoli ne zaide v nihilistično odpovedovanje, v zanikanje sveta, ampak ohranja držo intenzivnega pritrjevanja življenju. Ohranja tisti temeljni vitalizem, ki je, kot bi rekel Nietzsche, bistvena kvaliteta umetnosti. Kljub prevladujočim težkim tonom njegova dela delujejo katarzično, osvobajajoče, navdihujoče, kar nedvomno kaže, da je ustvarjalcu uspelo preseči lastno subjektivnost in vstopiti v polje univerzalnih vrednot, ki presegajo čas in prostor". "Njegov opus je konsistenten in obenem raznolik, z izrazito rdečo nitjo na eni in edinstvenimi presežki na drugi strani. Kot umetnik ni nikoli izgubil kondicije in intenzivnosti in nikoli ni zapadel v površno, prazno perpetuiranje lastne preteklosti, (...) ampak je kontinuirano postajal vse boljši," je med drugim še zapisal Lozar.

Dušan Jelinčič nagrado Prešernovega sklada prejme za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih. Nikolaj Beer skladovo nagrado prejme za cikel razstav v letih 2021 in 2022, Matevž Luzar za film Orkester ter atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.

Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika. Ubesedi težko izkušnjo očeta Zorka Jelinčiča, ustanovitelja in voditelja antifašistične organizacije TIGR, obsojenca na procesu posebnega sodišča leta 1931, ki je svoj boj za svobodo slovenskega jezika plačal z devetletnim zaporom v italijanskih ječah, v katerih je prestal vsakovrstna fizična in psihična mučenja. Kot je v obrazložitvi med drugim zapisala strokovna komisija za književnost, se roman zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zaobjema kolektivno držo, vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne dalje ustvarja veliki kolektivni tekst, usmerjen v literarizacijo fašistične ere in druge svetovne vojne. Hkrati Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za direktno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika.

Skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša skladovo nagrado prejme za projekte med letoma 2019 in 2022. Jernej Lorenci je v imenu komisije za uprizoritvene umetnosti zapisal, da je Ivanuša eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav in 23 filmov ter napisal številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre. Med najpomembnejši projekti v zadnjih treh letih so v obrazložitvi navedeni projekt La Bete Humaine, njegov projekt s pesnico Anjo Golob, ki je povezal poezijo in glasbo, ter projekt MAGNETIK. Slednji prinaša muziciranje samosvojih posameznikov, ki skozi Ivanuševe kompozicije iščejo privlačnost in nasprotja, skupnost in odmik. Izpostavljena je tudi glasba za gledališke projekte ALI - Strah ti poje dušo R. W. Fassbinderja in CEMENT tetralogija H. Müllerja.

Aleksander Gadžijev nagrado Prešernovega sklada prejme za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih. Njegova umetniška moč po mnenju strokovne komisije za glasbo ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja obvlada ta nesporni parameter. Njegov apel je v izjemni interpretaciji, ki je njemu lastna, originalna ter poseže v srca poslušalcev klasičnih koncertov. Gadžijev nastopa v vseh najprestižnejših koncertnih dvoranah po svetu, vabljen je na številne festivale, prav tako ima angažmaje s številnimi orkestri. Marko Mihevc, ki je zapisal obrazložitev, je v njej izpostavil 13 koncertov, začenši s koncertom v Sankt Petersburgu v Koncertni dvorana Marinski teater z dirigentom Valerijem Gergievom decembra lani, kot zadnjega pa je navedel klavirski recital letos oktobra na Sydney Conservatorium.

Akademski slikar Nikolaj Beer skladovo nagrado prejme za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje, 2021), razstava v galeriji Insula (Izola, 2022) in razstava Izbrana dela 1986-2021 (Kranj, 2022). Kot je v obrazložitvi zapisal umetnosti zgodovinar Milček Komelj, se Beer že več kot štiri desetletja uvršča med najizrazitejše osebnosti slovenskega sodobnega slikarstva. Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven, se uvrstila v vrh sodobne slovenske ustvarjalnosti in postala poseben, celo že brezčasen pojem prodorne ustvarjalne moči in nesporne slikarske kvalitete. Razstave, za katere prejme nagrado, pa so so z zelo sugestivnimi tudi najnovejšimi deli, slikami in številnimi krčevito slikovitimi risbami, znova potrdile njegovo veliko ustvarjalno moč, je v obrazložitvi med drugim še zapisal Komelj.

Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar nagrado Prešernovega sklada prejme za film Orkester. Kot piše v obrazložitvi, je filmski orkester sestavil iz petih različnih vinjet posameznikov, katerih usode je mojstrsko prepletel v črno-belo izčiščeno zgodbo o gostovanju pihalnega orkestra v pobratenem avstrijskem mestu. Ob tem, ko ga je posvetil svojemu domačemu Zagorju, je z veliko empatije nagovoril slovenskega malega človeka, razgrnil njegove sanje in skrbi, ustvaril izvirno, a prepoznavno komiko z duhovitimi obrati, situacijami in poudarki. Filmski prostor je odprl za univerzalna čustva, s katerimi se lahko povežejo raznolika občinstva. Nagrade režiserju na Kitajskem in v Skopju, kandidatura filma za tujejezičnega oskarja, vesne za najboljši film, fotografijo in vesna Luzarju za scenarij na Festivalu slovenskega filma pa utrjujejo tudi njegov strokovni ugled, je v obrazložitvi še zapisala strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti.

Arhitekturni atelje Medprostor skladovo nagrado prejme za dosežke v preteklih treh letih. Področna komisija za oblikovanje in arhitekturo je v obrazložitvi zapisala, da arhitekturni opus ateljeja Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, v tem obdobju zaznamujejo odlični in medsebojno zelo raznoliki projekti, v okviru katerih avtorji izkazujejo svoj izjemo spoštljivi odnos do prostora in novih intervencij. V obrazložitvi so navedeni lesena hiša Hribljane, Športna dvorana Šentvid, projekt domačije Vrlovčnik v Matkovem kotu in ureditev kompleksa Žičke kartuzije. Kot še piše, avtorji z vsemi opisanimi projekti zelo jasno izkazujejo svoj poglobljeni analitični pristop ter s premišljenimi rešitvami oblikovan arhitekturni nagovor, s poudarkom na afiniteti in izčiščenosti detajla.