REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija in Nemčija si nasprotujeta, Scholz opozarja: Uvedba cenovne kapice lahko privede do zmanjšanja dobave plina!

Slovenija in Nemčija si nasprotujeta, Scholz opozarja: Uvedba cenovne kapice lahko privede do zmanjšanja dobave plina!Kdo ima prav, kancler Scholz ali Golob, pa bomo ugotovili že zelo kmalu. Iz višine prihajajočih položnic. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Politična odločitev o omejitvi cen energije je vedno polna tveganja in bi lahko privedla do zmanjšanja dobave plina Evropi, je v četrtkovem govoru v Bundestagu dejal nemški kancler Olaf Scholz.

»Zelo natančno preučujemo predloge Evropske komisije. Politično postavljena cenovna meja vedno nosi tveganje, da bodo proizvajalci svoj plin prodali drugam, Evropejci pa na koncu ne bomo imeli več plina, ampak vse manj,« je opozoril.

»V tem smislu bi morala Evropska unija svoje delovanje tesno usklajevati z drugimi državami porabnicami plina, kot sta Japonska in Južna Koreja, da ne pademo v medsebojno konkurenco. Hkrati se pogovarjamo tudi z drugimi proizvajalci o cenovnem ujemanju,« je dejal Scholz.

»Prepričan sem, da so države, kot so ZDA, Kanada in Norveška, ki skupaj z nami podpirajo Ukrajino na podlagi solidarnosti, zainteresirane za cenovno dostopno energijo v Evropi,« upa nemški kancler.

Projekt, katerega cilj je omejiti ceno plina, je bil na dnevnem redu zasedanja Evropskega sveta, ki je med 20. in 21. oktobrom potekal v Bruslju.

25. septembra je skupina 15 držav Evropsko komisijo pozvala, naj uvede omejitev cen za ves uvoženi plin.

Vendar so Nemčija, Danska in Nizozemska takrat nasprotovale takšni omejitvi, češ da bi škodovala prizadevanjem za zajezitev evropske energetske krize.

Belgijski minister za energijo Tinne van der Straeten je predlagal razmislek o »koridorju prilagodljivih cen« kot možnem ukrepu za reševanje naraščajočih cen plina.

Inflacija na pohodu... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je prepričana, da je treba uvesti cenovne omejitve samo za ruski plin.

Nemčija in Slovenija sta se očitno našla na nasprotnih bregovih glede tega vprašanja.

Medtem ko kancler Scholz opozarja, da vsiljevanje cenovne meje lahko ima za posledico zmanjšanje dobave plina državam EU, je slovenski premier Robert Golob na rednem zasedanju Evropskega sveta, ki je potekalo v četrtek in petek v Bruslju zagovarjal prav uvedbo načela cenovne kapice za soočanje z energetsko draginjo.

Za razliko od kanclerja Scholza je Golob prepričan, da je v Bruslju tokrat narejen »velikanski korak naprej tako glede takojšnje aktivacije novih pravil na trgu, kot pri skupnih dolgoročnih ukrepih.«

»Prvič se je zgodilo, da je kapica dobila zeleno luč. Do sedaj tega ni bilo. Ta korak, čeprav simboličen, je zelo pomemben, saj kaže na doseženo soglasje, da gre Evropa v regulacijo cen zemeljskega plina enotno. Enotno stališče EU pa je edini način, da bo strošek za prebivalce, industrijo in proračune držav čim manjši,« je prepričan premier Slovenije, ki je ob nastopu mandata obljubil, da bodo položnice v prihajajoči sezoni celo nižje kot so bile prejšnjo zimo.

V prvi fazi bo uvedena cenovna kapica na plinskih trgih, medtem ko bodo uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, še preučili.

Če bo kapica za zemeljski plin delovala dobro, intervencija na električnem trgu ne bo potrebna.

V nasprotnem primeru pa bo zeleno luč najverjetneje dobil t. i. iberski model omejevanja cen plina za elektriko. 

Premier Golob je izrazil prepričanje, da so prvi učinki dogovora iz Bruslja vidni že danes, češ da so cene na trgu začele padati.

To naj bi pomenilo nižji strošek za energetske dobavitelje in nižji strošek za državo, ki bi nato s subvencijami lahko pomagala gospodarstvu.

»Včeraj je bil narejen korak k temu, da globalni trgi začnejo padati. To pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za to, da gospodarstvu pomaga pri ohranjanju globalne konkurenčnosti,« je prepričan Golob.

Kdo ima prav, kancler Scholz ali Golob, bomo ugotovili že zelo kmalu.

Toda iz Rusije je bil že napovedan odgovor - če cena za plin ne bo plačana, kot mora biti, bo sledilo zapiranje ventilov.

To pomeni še manj ruskega plina in še več dražjega (ameriškega) utekočinjenega plina - če ga bo sploh mogoče uvoziti.

Kdo ima prav, kancler Scholz ali Golob, bomo zato ugotovili že zelo kmalu.

Tudi iz višine prihajajočih položnic in zadolževanja države, če bo pokrivala minus - a kako dolgo?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek