Kot opozarja ameriški novinar in pravnik Glenn Greenwald, tisti, ki je objavil dokumente žvižgača Edwarda Snowdna: "Na začetku leta 2021 je (Volodimir) Zelenski prepovedal tri opozicijske TV-postaje. Februarja je prepovedal leve opozicijske stranke. In zdaj ukrajinske varnostne sile izvajajo racije nad vsemi, ki na družbenih omrežjih objavljajo sporočila, kritična do vlade in vojne."
Greenwaldovo opozorilo sovpada z dolgo reportažo agencije Associated Press (AP) prav o čistkah ukrajinskih oblasti nad tistimi, ki jih imajo za "izdajalce" oz. proruske. Dobrih 17 odstotkov ukrajinskega prebivalstva je po popisu prebivalcev iz leta 2001 sicer ruske narodnosti.
Novinarja AP-ja sta se za potrebe reportaže pridružila ukrajinski varnostni službi (SBU) v severnem mestu Harkov, njihov prvi "postanek" pa je bil pri Viktorju, moškem srednjih let, ki je padel SBU-ju v oči zaradi svojih objav na družbenih omrežjih, v katerih je hvalil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se "bori proti nacistom".
"Da, podpiral sem rusko invazijo v Ukrajini. Žal mi je ... Sem si že premislil," je moledoval s tresočim glasom in rokami, ko so zamaskirane enote SBU-ja vdrle v polni bojni opremi v njegovo stanovanje. "Poberi svoje stvari in se obleci," mu je ukazal eden izmed agentov, preden so ga pospremili iz stanovanja.
Viktor je eden od skoraj 400 ljudi, ki so jih pridržali samo v Harkovu na podlagi protikolaborantskega zakona, ki je bil sprejet takoj po ruski invaziji 24. februarja. Kršilcem grozi do 15 let zaporne kazni za sodelovanje z ruskimi silami, javno zanikanje ruske agresije ali podpiranja Moskve. Če njihova dejanja pripeljejo do smrtnih primerov, pa je zagrožena dosmrtna ječa.
"Odgovornost za kolaborantstvo je neizogibna, ali se bo to zgodilo jutri ali pojutrišnjem, pa je drugo vprašanje," je dejal Zelenski. "Najpomembnejše je, da bo pravici neizogibno zadoščeno."
Vladni register kolaborantov
Čeprav ima vlada Zelenskega zdaj široko podporo (pred invazijo je ta znašala zgolj 19 odstotkov), celo med številnimi rusko govorečimi prebivalci Ukrajine, pa vsi tudi ne nasprotujejo invaziji.
Podpora Kremlju je pogostejša med rusko govorečimi prebivalci Doneškega bazena, kjer je bilo v osmih letih spora med proruskimi separatisti in ukrajinskimi vladnimi silami ubitih več kot 14.000 ljudi.
Nekateri poslovneži, predstavniki oblasti in pripadniki vojske so med tistimi, ki so prestopili na rusko stran, po navedbah SBU-ja so odprli že več kot 200 kriminalnih preiskav kolaborantstva, Zelenski pa je dvema generaloma SBU-ja odvzel njun čin in ju obtožil izdaje.
Urad sestavlja "register kolaborantov", ki ga bodo tudi javno objavili, je sporočil direktor ukrajinskega varnostnega sveta Oleksij Danilov, ki pa ni hotel navajati števila "izdajalcev".
Z argumentom vojnega stanja so oblasti marca prepovedale 11 proruskih političnih strank, vključno z največjo, ki je imela v 450-članskem parlamentu 25 sedežev, Opozicijsko platformo za življenje, ki jo je ustanovil Viktor Medvedčuk, zdaj zaprti oligarh s tesnimi vezmi s Putinom.
Oblasti trdijo, da proruski aktivisti na jugovzhodu Ukrajine, kjer potekajo boji, delujejo kot opazovalci za usmerjanje obstreljevanja. “Eden naših ključnih ciljev je, da nihče nikogar ne zabode – naših oboroženih sil v hrbet,” je za AP povedal Roman Dudin, vodja harkovskega odreda SBU-ja.
Harkovska veja lovi ljudi, ki invazijo podpirajo, ki pozivajo k odcepitvi in ki trdijo, da ukrajinske sile obstreljujejo lastna mesta.
O Banderi in kompleksni zgodovini kolaborantstva v Ukrajini
Ukrajina ima sicer kompleksno zgodovino kolaborantstva s sovražnikom. Med drugo svetovno vojno so nekateri v regiji po letih stalinistične represije odprtih rok pozdravljali nemške nacistične zavojevalce in celo sodelovali z njimi.
Eden bolj znanih (in spornejših) ukrajinskih narodnih herojev je tako zloglasni Stepan Bandera, vodja militantnega krila skrajno desničarske Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki je sodeloval v terorističnih dejavnostih in z nacisti.
Januarja 2010 je odhajajoči predsednik Ukrajine Viktor Juščenko Banderi posmrtno podelil naziv heroja Ukrajine. Odlikovanje so obsodili Evropski parlament, Rusija, poljski in judovski politiki ter vrsta organizacij, a v času zdajšnje vojne podoba Bandere "krasi" številne uniforme ukrajinskih vojakov.
Če temu dodamo še to, da je Ukrajina edina država, ki ima v vojsko uradno priključeno neonacistično enoto (Azovski bataljon), je morda malce bolj razumljivo, zakaj lahko parole Putina o "denacifikaciji" Ukrajine ponekod padejo na plodna tla. In zakaj je kolaborantstvo v Ukrajini spolzka tema.
Zagovorniki človekovih pravic od sprejetja zakona poročajo o na desetinah aretacij proruskih aktivistov v Kijevu, koliko jih je bilo aretiranih po vsej državi, pa ni jasno, saj vse razvršča SBU, pravi Volodimir Javorskij, koordinator na Centru za državljanske svoboščine, eni največjih ukrajinskih skupin za človekove pravice.
Kot navaja Javorskij, se ukrajinske oblasti pri omenjeni antikolaborantski zakonodaji malce zgledujejo po zahodnih državah, osumljenca lahko organi pridržijo do 30 dni brez sodnega naloga, protiteroristična zakonodaja pa zaradi izrednih razmer omogoča oblastem, da o tem ne obvestijo pravnega zastopnika osumljenca. “Te osebe de facto izginejo, 30 dni pa do njih nimaš dostopa,” je povedal. “V bistvu imajo organi vsa pooblastila, da kogar koli odpeljejo."
Kot navaja AP, se vlada zaveda posledic pridržanja ljudi zaradi njihovih stališč, vključno s tem, da tvegajo, da s tem dobiva Moskva potrditev, da Kijev zatira rusko manjšino. A v vojnem času svoboda govora ni neomejena, pravijo predstavniki oblasti.
“Razprava o ravnotežju med nacionalno varnostjo in zagotavljanjem svobode govora je neskončna," je za AP povedal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
SBU pod drobnogledom urada ZN za človekove pravice
Ravina Shamdasani, predstavnica ZN-ovega urada za človekove pravice, pravi, da je njen urad zaznal "primere aretacij in pridržanj, ki naj bi jih izvedli ukrajinski organi pregona ter ki bi lahko vsebovali elemente kršitev človekovih pravic", in se je v povezavi s tem obrnila na ukrajinsko vlado.
Njen urad trenutno preiskuje osem primerov, "za katere se zdi, da gre za izginotja ljudi, ki jih imajo oblasti za proruske", prav tako so zaznali dve nezakoniti usmrtitvi "proruskih" oseb in nekaj primerov znašanja nad domnevno proruskimi osebami in kaznovanja.
ZN-ov urad za človekove pravice ima sicer SBU pod drobnogledom že leta, začenši precej pred rusko invazijo. Njihova poročila osebje SBU-ja obtožujejo odgovornosti za celo vrsto kršitev človekovih pravic, vključno z izginotji, spolnim nasiljem in mučenjem. Leta 2017 so "zaskrbljenost" izrazili tudi nad stanjem svobode govora v Ukrajini, pri čemer naj bi SBU izvajala pogrom nad neodvisnimi ukrajinskimi novinarji, blogerji in medijskimi aktivisti.
Leta 2016 sta organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch poročali, da SBU upravlja s tajnimi centri za pridržanje, kjer zadržujejo civiliste brez možnosti stika z zunanjim svetom, pri tem pa jih izpostavljajo tudi mučenju.
Ukrajinske oblasti medtem osebe, osumljene "kolaborantstva", obtožujejo med drugim posredovanja seznamov proukrajinskih aktivistov ruskim silam v Buči, v Mariupolju pa naj bi Rusom pomagali prekiniti elektriko, vodo, plin in komunikacijske povezave v mestu.
Videoreportaža AP-ja: Ukrajinski lov na "izdajalce", ki pomagajo Rusiji
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje