Skupina Renault se je mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi udeležila tudi z znamko Dacia, ki je novembra lani razkrila težko pričakovano tretjo generacijo Dusterja, tik pred otvoritvijo pa so med drugim najavili tudi obsežneje prenovljeni električni Spring. Oba modela smo si ogledali od blizu in nabrali prve vtise, kasneje pa v kratkem pogovoru z Lévy-Benchetonom skušali izvedeti še kaj več.
Začniva z vašo najbolj pričakovano novostjo letošnjega leta, novim Dusterjem. Pričakujete, da boste z njim še vedno nagovarjali iste kupce kot do sedaj, sploh glede na to, da ste mu dodali kar veliko vsebine in opcij?
Dacia je pred desetletjem na letni ravni prodala približno 300 tisoč avtomobilov. Lani smo jih prodali 658 tisoč. Naša izvorna baza kupcev je še vedno z nami in kupuje avtomobile Dacia po najboljši ceni za dano vrednost, na kar smo izredno ponosni. Zvesti smo svojim koreninam ter v segmentih, kjer smo prisotni, ostajamo najbolj dostopna znamka na trgu. Hkrati pa k nam prihajajo kupci novih vozil drugih znamk – če se spomnite, so bili naši kupci pred leti v več kot polovici primerov tisti, ki so se preusmerili od nakupa rabljenih vozil, takšnih je zdaj le še okrog 30 odstotkov. Uspeli smo dodobra spremeniti percepcijo znamke, med drugim z novim oblikovalskim jezikom in spremenjeno identiteto znamke (od leta 2022), zato zdaj lahko prepričamo tudi del kupcev, ki si lahko privošči dražje avtomobile, z več sodobnimi tehnologijami, pa se zavestno odločijo za Dacio.
Z novodobno znamko Dacia ste na trgu prisotni že dovolj dolgo, da lahko ocenite, kakšna je zvestoba vaših kupcev.
Morda boste presenečeni nad to številko: k nam se vrne kar 60 odstotkov lastnikov avtomobilov Dacia, kar je najvišji delež med avtomobilskimi znamkami v Evropi in skoraj 10 odstotnih točk nad povprečjem trga. Zanimiv je še podatek, da jih kar 80 odstotkov ostane v skupini Renault, kar pomeni, da morda ne kupijo Dacie, se pa zato odločijo za Renault. Znamka Dacia je posledično tudi globalni vir rasti za skupino, saj privlači kupce drugih znamk in jih v veliki meri ohranja.
Tipična konfiguracija Dusterja je na slovenskem trgu združevala dizelski motor in štirikolesni pogon. Dizelskega motorja v novi generaciji ne bo več v ponudbi – kakšen vpliv bo to po vašem mnenju imelo na prodajne številke?
Delež dizelskega pogona se na evropskem trgu iz različnih razlogov zmanjšuje in ljudje se preusmerjajo k drugim možnostim. Pri Dacii moramo biti v razvoju izdelkov še posebej pozorni na naše izbire, saj si ne moremo privoščiti vseh tehnologij in širokega nabora ponudbe, ker bi to preveč zvišalo stroške. Tudi pri novem Dusterju smo morali sprejeti odločitve glede pogonske palete: obdržali smo različico LPG, ker je za nas značilna in smo njen vodilni evropski ponudnik. Dodali smo hibridni pogon, ki je bil premierno vpeljan pri modelu Jogger, ker z njim lahko med drugim poskrbimo za zmanjšanje škodljivih emisij. Za konec smo dodali še nov bencinski motor TCe 130 z 48-voltno blagohibridno tehnologijo, ki prav tako zmanjšuje porabo in posledično emisije, hkrati pa bo na voljo tako pri dvo- kot tudi štirikolesno gnanih izvedenkah Dusterja. S štirikolesno različico ohranjamo Dusterjevo tradicijo in povem lahko, da smo tudi na tem področju naredili pomemben korak naprej, kar boste kmalu lahko izkusili na testnih vožnjah.
Omenjali ste stroške razvoja v povezavi z opuščanjem dizelskega pogona. Ali to pomeni, da bi bili stroški nadgradnje dizelskega agregata za Dacio previsoki, ker bi bili v skupini praktično njegov edini uporabnik?
Z vse strožjimi emisijskimi normativi predstavljajo stroški optimizacije dizelske tehnologije enostavno previsok vložek v primerjavi z na primer hibridnimi ali blagohibridnimi opcijami. Dizelski motorji dolgoročno za nas v Evropi zagotovo niso več smiselni.
Če se za konec ozremo še k prihajajoči novosti: bo Bigster na trgu res že prihodnje leto?
Drži, model Bigster bomo razkrili še pred koncem letošnjega leta, začetek prodaje pa je načrtovan za leto 2025. Ko smo razkrili strateški načrt Renaulution v letu 2021, je bil z vidika Dacie končni cilj prav to, da pridemo do ravni, ko lahko trgu ponudimo Bigster. Namesto da bi rasli v smislu povečanja števila prodanih vozil – na primer s širitvijo na druga geografska področja – smo utrdili svojo prisotnost na trgih 44 držav in z Bigsterjem vstopamo v evropski segment C-SUV. Gre za velik del trga, ki obsega približno 2,5 milijona prodanih enot, v njem pa bomo s prihajajočim modelom lahko nagovorili precej drugačne kupce kot z dosedanjo modelno paleto. Obenem imamo za segment C v načrtu še druge novosti, ki jih bomo predstavili kasneje.
Bo Bigster le večji ali tudi bistveno drugačen od Dusterja?
Saj veste, da Dacia prinaša največjo vrednost za vložen denar ter hkrati neprestano preverja in prilagaja definicijo bistvenih potreb uporabnikov. Pri Bigsterju smo v fazi razvoja porabili veliko časa, da bi opredelili, kaj bodo osnovne zahteve njegovih kupcev. Odgovor namreč ne more biti enak kot pri Dusterju, saj gre za druge stranke. Bigster bo prišel z veliko nove, zanj značilne opreme, ki jo bomo pri Dacii ponudili premierno – a sem prepričan, da bomo imeli še veliko časa, da se o tem pogovorimo kdaj drugič.
Besedilo: Urška Mihelič Radolović. Foto: Dacia, Gašper Pirman, Urška Mihelič Radolović.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen