Če se lahko zgodi v Sloveniji, se lahko kjerkoli
Tuji medijski strokovnjaki o finančnem položaju STA, neodvisnosti RTV, diskreditaciji novinarjev, medijskem pluralizmu.
Odpri galerijo
Član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard, član zagovorniške ekipe Mednarodnega inštituta za tisk Jamie Wiseman. FOTO: Daniel Novakovič/STA
Slovenija je po indeksu medijske svobode še vedno izredno visoko. Ravno to vzbuja skrb, saj če se lahko zgodi tukaj, se lahko kjerkoli. Tako so člani delegacije Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR) sklenili konferenco ob koncu obiska v Sloveniji, katere glavne teme so bile alarmanten finančni položaj STA, neodvisnost RTV Slovenije, diskreditacija in demonizacija novinarjev s strani vladnih predstavnikov, varnost novinarjev in medijski pluralizem v Sloveniji.
Tuji medijski strokovnjaki – predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard, član zagovorniške ekipe Mednarodnega inštituta za tisk Jamie Wiseman ter član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting – so spregovorili o novinarskem vsakdanu v Sloveniji. O osebnih napadih najvišjih nosilcev politične oblasti s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu, o napadih posebej na novinarke, o samocenzuri, o tem, da postajajo novinarji in mediji legitimne tarče za nezadovoljstvo ljudi.
Spregovorili so o lastniških težavah medijev, krepitvi stranke SDS, kar naj bi jim sicer predstavljali kot težnje po uravnoteženju medijskega prostora, a sami to vidijo predvsem kot težnje SDS, da si zagotovi večji vpliv na medije. Če se odnos oblasti do medijev kaže skozi odnos do javnih medijev, dileme ni – STA je 279. dan brez plačila za opravljeno delo in videti je, da so stisnjeni v kot ter postavljeni pred dilemo, ali vztrajati pri avtonomnosti ali popustiti in si zagotoviti preživetje, so povzeli tuji gostje. Odnos oblasti do javne radiotelevizije ni drugačen – gre predvsem v smeri zmanjšanja zaupanja javnosti in, kot je videti, deluje.
Ne gre le za Slovenijo, gre za Evropo in evropski voditelji, ki se danes mudijo na Brdu, bodo morali prepoznati vlogo, ki jo imajo mediji za demokracijo. Mediji ne potrebujemo voditeljev, da nam govorijo, kako naj opravljamo svoje delo, mediji vemo, kakšna je naša odgovornost, so povedali in poudarili, da morajo voditelji podpreti svobodne, neodvisne medije. Ne, Slovenija še ni tam, kjer sta Madžarska in Poljska, so dejali in hkrati opozorili, da če se to lahko dogaja v Sloveniji, ki ostaja visoko po indeksu medijske svobode, se lahko kjerkoli.
Tuji medijski strokovnjaki – predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard, član zagovorniške ekipe Mednarodnega inštituta za tisk Jamie Wiseman ter član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting – so spregovorili o novinarskem vsakdanu v Sloveniji. O osebnih napadih najvišjih nosilcev politične oblasti s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu, o napadih posebej na novinarke, o samocenzuri, o tem, da postajajo novinarji in mediji legitimne tarče za nezadovoljstvo ljudi.
Odnos do javnih medijev kaže, da dileme ni
Spregovorili so o lastniških težavah medijev, krepitvi stranke SDS, kar naj bi jim sicer predstavljali kot težnje po uravnoteženju medijskega prostora, a sami to vidijo predvsem kot težnje SDS, da si zagotovi večji vpliv na medije. Če se odnos oblasti do medijev kaže skozi odnos do javnih medijev, dileme ni – STA je 279. dan brez plačila za opravljeno delo in videti je, da so stisnjeni v kot ter postavljeni pred dilemo, ali vztrajati pri avtonomnosti ali popustiti in si zagotoviti preživetje, so povzeli tuji gostje. Odnos oblasti do javne radiotelevizije ni drugačen – gre predvsem v smeri zmanjšanja zaupanja javnosti in, kot je videti, deluje.
Ne gre le za Slovenijo, gre za Evropo in evropski voditelji, ki se danes mudijo na Brdu, bodo morali prepoznati vlogo, ki jo imajo mediji za demokracijo. Mediji ne potrebujemo voditeljev, da nam govorijo, kako naj opravljamo svoje delo, mediji vemo, kakšna je naša odgovornost, so povedali in poudarili, da morajo voditelji podpreti svobodne, neodvisne medije. Ne, Slovenija še ni tam, kjer sta Madžarska in Poljska, so dejali in hkrati opozorili, da če se to lahko dogaja v Sloveniji, ki ostaja visoko po indeksu medijske svobode, se lahko kjerkoli.
