Davek na premoženje bo višji

Koalicija se je na današnjem tretjem vrhu seznanila s stanjem na področju davkov in sprejela nekatera izhodišča. Davčna reforma bo po besedah premierja Roberta Goloba šla v smeri manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja, izpeljana pa naj bi bila do leta 2025. Časovnica prenove šolstva bo po njegovih besedah nekoliko daljša.

SLOVENIJA > Usmeritve glede davčne reforme po besedah premierja Roberta Goloba ostajajo takšne, kot so jih komunicirali do zdaj.

Napovedujejo davčno razbremenitev dela

Ker je Slovenija med članicami EU in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj z največjo davčno obremenitvijo dela in med državami z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja, je izhodišče, da se s spremembami zmanjša obremenitev dela in po drugi strani nekoliko poveča obremenitev premoženja. A najprej je po premierjevih besedah treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja.

Dario Felda

minister za vzgojo in izobraževanje

“Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna. Na koncu moramo imeti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti.”

Golob spremembe in razbremenitve pri dohodnini napoveduje že z letom 2024, leto pozneje pa še spremembe glede obdavčitve premoženja.

Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo. “Razprava o davčnih spremembah bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeno soglasje,” je dejal premier. Iz Slovenije želijo narediti bolj pravično družbo, kar je glavni namen davčne politike, je dodal.

Prva ocena Socialnih demokratov je, da lahko ideje ministrstva za finance v veliki meri podprejo, predvsem ko gre za prenovo obdavčitve premoženja, je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Strinjajo se, da potrebujejo večji javni učinek financ in okrepitev virov javnega financiranja za kritje potreb vseh ljudi in da mora biti sistem bolj pravičen po sistemu “tisti, ki ima več, tudi plača več”. Strinjali so se, da je treba vse pravice financirati iz davkov in prispevkov, in ne na račun zadolževanja, je dodala.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je dejal, da gre pri prenovi davčnega sistema za to, da se ga naredi bolj pravičnega in da bo kos izzivom 21. stoletja. “Prenova davčnega sistema je pomembna, da se na bolj pravičen način redistribuira bogastvo in se ga tudi nazaj investira v družbo, zato da bodo imeli ljudje čim več od tega kar proizvedemo,” je dejal. Levica meni, da so predstavljena izhodišča zelo dobra osnova za davčno reformo.

Daljša časovnica za sprejem šolske reforme

Koalicijski partnerji so se dotaknili tudi prenove šolskega sistema. Premier je dejal, da bo časovnica sprejemanja šolske reforme nekoliko daljša, nekatere spremembe se bodo začela že v prihodnjem šolskem letu, predvsem s spremembami prehranskih smernic, s katerimi želijo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj. V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje.

Ostale spremembe načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje, je dejal premier. Digitalizacija šolskega sistema bo šla predvsem v smeri, “da se pripravi enotne digitalne osnove za učne materiale”.

Šolska reforma bo po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde šla v več smeri, med cilji je izpostavil vizijo šolstva čez 10 let, posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju ter digitalizacijo.

Pri viziji šolstva do leta 2033, ki naj bi bila znana v začetku prihodnjega leta, je treba po ministrovih besedah gledati dolgoročno. S tem se tudi ukvarja posebna delovna skupina. Posamezne elemente omenjene vizije bi tako lahko v šolske kurikulume vključili že prihodnje leto, vedno pa je treba ostati v pripravljenosti na morebitne posodobitve vizije, je v izjavi za medije po zasedanju koalicije na Brdu pri Kranju dejal Felda.

Felda: “Šola mora biti vzgojno-izobraževalna”

“Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna, zato pretirano postavljanje nekih ciljev, standardov znanj tukaj ni na mestu. Na koncu moramo imeti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti,” je poudaril.

Reforma bo tako šla tudi v smeri posodobitve celotnega sistema, tudi v luči tega, da bodo posamezniki po zaključenem srednjem strokovnem izobraževanju pripravljeni na trg dela. Ob tem je poudaril tudi pomen ponovnega uvajanja vajeništva, ki pa je postopno, saj je nanj treba pripraviti tako delodajalce kot tudi šole.

Med cilji šolske reforme je sicer izpostavil tudi digitalizacijo, to naj bi dosegli do leta 2026, in hkrati s tem opolnomočenje vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, ne samo za uporabo digitalnih tehnologij, ampak tudi na njihove pasti.

---