Blinkna pozvali, naj uvede sankcije proti oligarhu in predsedniku ISSF Vladimirju Lisinu tudi zaradi povezave z ruskim programom jedrskega orožja

Datum:

Najbogatejšega oligarh Ruske federacije Vladimir Lisin je med drugim obtožen dobave jekla za ruski program jedrskega orožja, ZDA in EU pa ga kljub pozivom še nista dodali na seznam sankcij. Lisin tudi ni odstopil s funkcije predsednika Mednarodne strelske športne zveze (ISSF), v okviru katere je prihajal tudi v Slovenijo. Izraženo je bilo sicer stališče, da je treba posameznike, ki so tesno povezani z rusko in belorusko državo, odstraniti s vplivnih položajev pri mednarodni športni zvezi. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je bil pred kratkim pozvan, naj končno uvedejo sankcije proti najbogatejšemu Rusu, ki s svojimi ladjami sodeluje tudi v spletkarskih akcijah.

Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je bil pozvan, naj uvede sankcije proti predsedniku Mednarodne strelske športne zveze (ISSF) Vladimirju Lisinu, potem ko je bil povezan z ruskim programom jedrskega orožja. Steve Cohen, sopredsednik Komisije za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE), je Lisina, najbogatejšega Rusa, opisal kot “eno od denarnic diktatorja Vladimirja Putina“. Cohen, ameriški kongresnik iz Tennesseeja, je v pismu Blinknu zatrdil, da ima Novolipetsk (NLMK), podjetje, katerega predsednik in večinski delničar je Lisin, ključno vlogo v vojni Rusije proti Ukrajini. “Lisin NLMK je eden glavnih dobaviteljev jekla za ruski vojaško-industrijski kompleks, zlasti za tovarno tankov Uralvagonzavod,” je zapisal v pismu, naslovljenem tudi na visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri EU Josepa Borrella.

Izdelki Lisinovih podjetij so namenjeni izvajanje vojaških operacij na ozemlju Ukrajine in za ubijanje Ukrajincev. Preiskava čeških novinarjev RFE/RL je zatrdila, da je odkrila povezave med Lisinom in rusko vojaško industrijo. Po navedbah nevladne organizacije, ki spremlja ruske državne pogodbe, je eno od njegovih podjetij poslovalo z državnim inštitutom, ki se ukvarja z razvojem jedrskega orožja. Lisinovo podjetje je obtožbe seveda zanikalo. V nasprotju z mnogimi ruskimi bogatimi in politično povezanimi industrialci Lisina in njegovih podjetij niso sankcionirale ZDA, EU, Velika Britanija ali celo Ukrajina. Doslej je proti Lisinu gospodarske sankcije uvedla le Avstralija. Po nekaterih podatkih, naj bi ga Ukrajina konec oktobra končno uvrstila na seznam – tako bo Ukrajina imela več argumentov, da tudi od ZDA in EU zahteva uvedbo sankcij.

Cohen in Joe Wilson, še en kongresnik, ki je član KVSE, znane tudi kot Helsinška komisija, sta zdaj pisala Blinknu, da bi poskušala Lisina dodati na seznam skupaj s hollywoodskim igralcem Stevenom Seagalom. Seagal, ki je leta 2016 prejel rusko državljanstvo, je bil navdušen zagovornik Putinove invazije na Ukrajino, trdijo. Na seznamu so bili tudi pop zvezdnik Philipp Kirkorov, guverner okupirane regije Zaporožje Jevgenij Balitsky ter ruska politika Andriy Turchak in Franz Klintsevich. Pismo so podpisali tudi politiki iz Estonije, Ukrajine, Evropskega parlamenta in Poljske. “Pozivamo vas, da uvedete sankcije … proti posameznikom, ki so bili vpleteni v ohranjanje ruske genocidne vojne v Ukrajini,” piše v pismu Blinknu in Borrellu.

Lisin je bil leta 2018 izvoljen za predsednika ISSF, ko je premagal edinega tekmeca, Italijana Luciana Rossija s 148 glasovi proti 144 in nasledil Mehičana Olegaria Vàzqueza Raño, ki je bil predsednik 38 let. Insidethegames je prejšnji mesec ekskluzivno razkril, da se Rossi znova spopada z Lisinom na letošnjem kongresu ISSF, ki naj bi potekal v egiptovskem letovišču Sharm El-Sheikh 30. novembra. Lisin, ki je po Forbesu vreden 18,4 milijarde dolarjev (16,1 milijarde funtov oz. 18,6 milijarde evrov), se ni hotel umakniti v nasprotju s kolegom oligarhom Ališerjem Usmanovom, ki je začasno odstopil s položaja predsednika Mednarodne sabljaške zveze, potem ko ga je kaznovala EU. Junija so nacionalne zveze iz več držav vključno s Slovenijo, Kanado, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Veliko Britanijo, Italijo, Norveško, Švedsko in ZDA, poslale pismo ISSF, v katerem so Lisina pozvale, naj odstopi. Manjše države naj bi prejele nepovratna sredstva iz posebnega sklada v vrednosti 10 milijonov dolarjev (8,7 milijona funtov oz. 10,1 milijona evrov), ki ga je ustanovil Lisin iz svojega osebnega bogastva po izvolitvi pred štirimi leti, in blokirale poskuse njegove odstavitve.

Ponovna izjava o agresiji Rusije na Ukrajino in mednarodni šport, prva je dostopna tukaj.

Po navedbah portala hudo.com je v Sloveniji z Lisinom prijateljeval zdaj že nekdanji predsednik slovenske strelske zveze Janez Slapar – slednji je sicer letos za Slovenske novice povedal, da se je Putin izkazal za velikega lažnivca ter napovedal, da bodo prepovedi organizacije športnih prireditev in tekmovanj ruskim športnikom, ki so jih sprejele mednarodne krovne zveze, ruske državljane vse bolj odvračale od podpore vojni. “Ne samo intelektualci, tudi oligarhi, ki jim je Putin dovoljeval bogatenje in pranje denarja na Zahodu, se vse bolj odmikajo,” je še dejal. Ali je s tem ciljal tudi na Lisina, ni znano.

Lisin se je na strelskih tekmovanjih večkrat mudil tudi v Sloveniji, zato smo že pred časom povprašali Ministrstvo za zunanje zadeve, ali se Lisin morda že znašel na kakšnem seznamu in ali lahko še naprej nemoteno prihaja v našo državo. Odgovorili so nam, da Slovenija ostro obsoja rusko agresijo na Ukrajino in se je skupaj s partnerji v EU odločno odzvala na kršitve temeljnih načel mednarodnega prava vključno z uvedbo neprecedenčnih sankcij. Države članice EU si prizadevajo za dosledno uresničitev vseh sankcij, za zapiranje obstoječih vrzeli in preprečevanje izogibanju sankcij. Slovenija ni uvedla nacionalnih sankcij, temveč uresničuje sankcije, sprejete na ravni EU, v katerih pa ni omenjenega posameznika. Slovenija je prav tako podprla ukrep začasnega prenehanja uporabe Sporazuma med EU in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Morebitna utemeljena odločitev o zavrnitvi vstopa posamezniku, ki ima veljaven vizum, pa je v pristojnosti organov mejne kontrole schengenske države, prek katere posameznik vstopa v schengenski prostor.

Pisali smo tudi Evropski komisiji, od koder so nam odgovorili, da nikoli javno ne komentirajo nameravanih, predlaganih ali obravnavanih kotacij, saj gre za proces, ki poteka zaupno med državami članicami EU. Vse osebe in subjekte, ki jih EU uvršča na seznam, se lahko najde v Uradnem listu Evropske unije in tudi tukaj, so nam še sporočili ter zgolj na splošno pojasnili, kako deluje sankcioniranje v EU in kako se usklajujejo s partnerji. Le če so izpolnjeni vsi trije kriteriji, EU sprejme ustrezen seznam. O vsakem predlogu za uvrstitev na seznam se namreč odloča na podlagi kriterijev, določenih v ustreznem režimu sankcij (pravni okvir) na podlagi razpoložljivih dokazov (vsaka uvrstitev na seznam mora prestati sodno presojo) ter na podlagi soglasja držav članic EU.

Spomnimo, pred časom smo tudi pisali, da je Schemes, preiskovalna enota ukrajinske službe RFE/RL, razkrila, kako se ruskim ladjam uspeva izogniti sankcijam in kdo je vključen v prevaro – čeprav je ruskim ladjam prepovedano pristati v pristaniščih EU, ruska nafta in naftni derivati po tej poti vseeno prispejo v Evropo. Izkazalo naj bi se, da vse ruske ladje v teh spletkah pripadajo podjetju Volga Shipping, njegov lastnik pa je Vladimir Lisin.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...