ZDA: To, kar se dogaja v Gazi, ni genocid

Izrazil pa je prepričanje ameriške vlade, da lahko Izrael stori več za zaščito nedolžnih civilistov v Gazi. "Ne verjamemo, da je to, kar se dogaja v Gazi, genocid. To odločno zavračamo," je v ponedeljek v Washingtonu dejal Jake Sullivan.

Konec decembra je Južna Afrika vložila tožbo proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem zaradi domnevnih kršitev Konvencije o genocidu med vojno v Gazi. Sodišče ZN je v začasni odločitvi Izraelu naložilo, naj sprejme zaščitne ukrepe za preprečitev genocida.

Izrael je večkrat zavrnil obtožbe o genocidu in trdi, da je njegova operacija v Gazi le samoobrambni ukrep po napadu pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra lani. Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo v vojni do zdaj ubitih več kot 35.000 Palestincev.

Z obtožbami o podpiranju genocida v Gazi se sicer redno sooča predsednik ZDA Joe Biden. Kamor koli pride, ga pričakajo protestniki za mir s transparenti, na katerih piše "genocidni Joe". Protestniki med drugim zahtevajo, naj ZDA prenehajo podpirati vojno z oboroževanjem Izraela.

Po drugi strani pa Bidna napadajo republikanski politiki, ker kritizira ravnanje najpomembnejše zavezniške države na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska krepi napade

Izraelska vojska je davi okrepila letalske napade na območje Gaze. V bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu enklave je bilo po navedbah zdravstvenih virov ubitih 14 ljudi, poroča katarska televizija Al Jazeera. 

Tarča letalskih napadov in obstreljevanja je še naprej Rafa na skrajnem jugu Gaze, kamor se je pred nasiljem zateklo skoraj 1,5 milijona prebivalcev enklave. Številni še vedno poskušajo zapustiti območje - po podatkih Združenih narodov jih je iz mesta in okolice doslej pobegnilo kakih 360.000.

Izraelska vojska je razseljenim svetovala, naj se umaknejo na bližnje obalno območje al Mavasi ali v mesto Han Junis. ZN opozarjajo, da tam osnovne storitve niso na voljo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem znova obsodil napade na osebje ZN v Gazi, potem ko je bil tam ubit član varnostne službe ZN, še en pa je bil ranjen. Po navedbah namestnika njegovega tiskovnega predstavnika Farhana Haqa gre za prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN v Gazi. Uslužbenec je bil ubit na poti v evropsko bolnišnico v Rafi na skrajnem jugu Gaze.

Izraelski protestniki napadli tovornjake s humanitarno pomočjo 

Skupina izraelskih protestnikov je v ponedeljek na zasedenem Zahodnem bregu zaustavila tovornjake, ki so dostavljali humanitarno pomoč iz Jordanije za Gazo. Incident se je zgodil na eni od nadzornih točk pred mejo Zahodnega brega z Izraelom. Približno 100 mlajših izraelskih desničarskih protestnikov in protestnic je napadla vsaj sedem v Gazo namenjenih tovornjakov s humanitarno pomočjo. Pošiljke s hrano, v katerih je bilo med drugim žito, riž in moka, so s tovornjakov zmetali na tla in jih teptali, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila izraelska policija. Fotografije, ki so po napadu zaokrožile na družbenih medijih, kažejo, da so tovornjake pozneje zažgali.

Incident preiskuje izraelska policija. Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel so v zvezi z incidentom pridržali štiri osebe. Pridržani naj bi pripadali skrajni skupini, ki nasprotuje dostavi pomoči v Gazo, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne izpusti talcev, ki so jih zajeli med napadom na Izrael oktobra lani.

Malovrh v razpravi poudaril pravico narodov do samoodločbe

Slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh je medtem v nadaljevanju izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN o Palestini, ki se je začelo prejšnji teden, poudaril pomen samoodločbe narodov in dialoga. Generalna skupščina je prejšnji teden na začetku zasedanja sprejela resolucijo, razprava pa se je sklenila v ponedeljek.

Resolucija, ki je bila potrjena s 143 glasovi proti devetim, 25 je bilo vzdržanih, znova poziva Varnostni svet, naj priporoči sprejem Palestine v ZN ter širi obseg pravic, ki jih ima v ZN kot opazovalka od leta 2012. Resolucija sicer Palestini ne zagotavlja glasovalnih pravic v Generalni skupščini.

Slovenija je aprila podprla predlog resolucije Varnostnega sveta za priporočilo sprejema Palestine v ZN, vendar so ZDA vložile veto. Podprla je še resolucijo v Generalni skupščini. Malovrh je v obrazložitvi glasu dejal, da je Slovenija podprla resolucijo, ker je pravica do samoodločbe narodov ključna za robusten multilateralni sistem.

V ponedeljkovem govoru je poudaril, da so ZN od svoje ustanovitve služile kot platforma za dialog, saj se članice o marsičem ne strinjajo. "Menimo, da je samoodločba narodov eden od temeljev za vzpostavitev močnega multilateralnega sistema. Slovenski narod je to pravico lahko uresničil in svobodno ustanovil svojo suvereno in neodvisno državo. Ob teh še svežih spominih razumemo in sočustvujemo s palestinskimi prizadevanji za dosego istega cilja," je dejal.

V nadaljevanju je poudaril, da lahko le rešitev dveh držav prinese trajni mir v regijo, Slovenija pa zagovarja dvofazni pristop – nujno rešitev katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi in nadaljevanje političnega procesa za rešitev v obliki dveh držav. Sprejem Palestine v ZN bi podprl mirovni proces, je dejal Malovrh in dodal, da bi morali imeti obe državi – Izrael in Palestina – enakopraven status v ZN."V Gazi mora dialog prevladati nad orožjem. Naš glas je bil zato jasen znak podpore za nadaljnjo izbiro dialoga," je sklenil Malovrh.