Edina ponudba za gradnjo novega ženskega zapora na Igu predraga

Ministrstvo je do aprilskega končnega roka za oddajo ponudb prejelo eno samo ponudbo, ki sta jo skupaj oddala Kolektor Koling in CGP. Njena skupna vrednost je 42,25 milijona evrov brez davka na dodano vrednost oziroma 51,55 milijona evrov z davkom.

Ministrstvo je, kot je razvidno iz odločitve, objavljene v petek na portalu javnih naročil, ocenilo, da ponujena cena presega zagotovljena proračunska sredstva. Javnega naročila tako niso oddali, bodo pa izvedli novo na podlagi omejenega postopka, torej v dveh fazah, ko v drugi ponudbe oddajo le tisti ponudniki, ki jim je naročnik priznal sposobnost.

Časnik Dnevnik je nedavno spomnil, da je projekt v proračunu ocenjen na 35,9 milijona evrov. Zaradi hitro rastočih cen surovin, materialov in energije v zadnjih mesecih prihaja do občutnega povišanja cen gradbenih del. Vlada se je morala v primeru nekaterih projektov že odzvati in zanje v proračunu oziroma natančneje načrtu razvojnih programov predvideti več sredstev.

Na pravosodnem ministrstvu so za časnik Delo vztrajali, da se bo težko pričakovana gradnja začela po oddaji del, to naj bi se zgodilo še letos. Konec marca so za Dnevnik napovedali, da bo gradnja stekla v drugi polovici leta, trajala naj bi štiri leta in pol.

Gradnja nove stavbe ženskega zapora bo po napovedih skupaj s temeljito prenovo obstoječih zaporniških prostorov v starem ižanskem gradu zagotovila vse potrebe za ženske zapornice in pripornice, med katerimi so tudi matere, mladoletnice in starejše obsojenke, ter tudi ustrezne pogoje za zaposlene. Na slabe prostorske in delovne razmere v zaporu so pristojni že večkrat opozorili. Prostori pripora in zaprtega oddelka so načrtovani v novogradnji, za polodprti in odprti oddelek ter za upravo zapora pa so prostori načrtovani z rekonstrukcijo gradu.

Za gradnjo zapora je bilo sicer že leta 2020 pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, izvedena je bila prva faza arheoloških raziskav na terenu in rušitev pomožnih objektov. In prav arheološka odkritja na območju bi lahko projekt dodatno zapletla.

Čeprav so na ministrstvu za delo zapisali, da so se na podlagi dopolnjenih pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaključile vse dodatne arheološke raziskave na terenu, pa so arheologi, ki so raziskave začeli poleti 2020, po pisanju časnika naleteli na vrsto pomembnih odkritij o poselitvi območja v pozni prazgodovini v času mlajše železne dobe in pozneje v rimskem času. Podobno je pred dnevi poročala tudi Televizija Slovenija.

Raziskovalci po pisanju Dela načrtujejo tudi delno javno predstavitev ostalin na terenu, dostopnost javnosti pa je pogojena z nadaljnjim programom območja. Iz zavoda za varstvo kulturne dediščine so za Delo sporočili, da so zato pripravili strokovne podlage za razglasitev najdišča za spomenik državnega pomena, postopek pa vodi ministrstvo za kulturo. Ni še jasno, ali bi v tem postopku lahko prišlo do spremembe lokacije novega zapora.

Zaskrbljeni nad razvojem dogodkov so na iški občini, kjer se bojijo, da bi morali državi v tem primeru vrniti plačani komunalni prispevek, kar bi bil udarec za občinski proračun. Moti jih tudi, ker nimajo jasnih informacij.

Še večji od projekta na Igu je medtem prav tako težko pričakovana novogradnja ljubljanskega moškega zapora, ki se bo z obstoječe neprimerne lokacije ob Povšetovi ulici preselil v popolnoma nov sodoben kompleks v Dobrunjah ob vzhodni ljubljanski obvoznici in Litijski cesti. Ta projekt je v proračunu ocenjen na okoli 72,3 milijona evrov, javno naročilo zanj je ministrstvo objavilo marca.