O kadrovanju, pravni državi, medijih: kateri so viri (ne)zaupanja v politiko?

Soočenje se je začelo z vprašanjem na temo medijske svobode. Ameriški State Department vsako leto izda poročilo o medijski svobodi. V letošnjem poročilu na primer izpostavljajo pritiske vlade na STA in RTV, pa premierjeve napade na našo medijsko hišo, opozarjajo tudi, da na Twitterju ne gre napisati kar vsega. Andrijanič je uvodoma ocenil, da so mediji pri nas svobodni. "V državah, kjer niso svobodni, mediji vlad ne kritizirajo, pri nas pa je kritika vlade nekaj običajnega, prej pravilo kot izjema. Tudi ne poznam nobenega novinarja ali urednika, ki bi zaradi svojega poročanja izgubil službo ali še huje, da bi se mu skrivil kakšen las na glavi. V taki državi na srečo ne živimo, Slovenija je svobodna država. Ni sicer brez napak, mislim pa, da smo del evropske celine, ki svobodo medijev in posameznika neizmerno ceni."

 Nemec je temu ugovarjal: "Jaz pa poznam posameznike, ki so bili prisiljeni zapustiti službo prav zaradi mobinga. Pritiski na urednike in lastnike so veliki, predvsem kar se tiče želje po financiranju oglasov od podjetij, ki so blizu vodilnih političnih strank – z jasnim ciljem, da se poroča bolj prijazno do vladajoče garniture. Medijski prostor v Sloveniji se, kar se tiče svobode, oži. Mi smo kot ukrep pripravili dva zakona, zakon o RTV in zakon o medijih," je dejal Nemec, ki upa, da bo "prihodnja levosredinska vlada spremembe nemudoma poslala v DZ".

Hojs v družbenih omrežjih vidi velike prednosti: "Ne govorim konkretno o vas, ampak v zadnjem letu sem bil deležen množice lažnivih poročanj in seveda, kje drugje kot na Twitterju naj to človek demantira? To je edina pot, kajti novinarji so v pretežni meri še zmeraj inštrumentalizirani od kolegov bivše levice. Prav bizarno je na vaši televiziji, torej 24UR poslušati, kako želimo kogar koli utišati, dajati uredniške napotke, ko pa ste v dveh letih – po moji oceni – tisti, ki niste našli niti enega pozitivnega prispevka za to vlado. Vaš cilj je bil to vlado vseskozi diskreditirati, napadati, o njej povedati vse najslabše. Vem, da to boli tudi vas, zato je naša odkrita beseda za vas moteča. Ampak verjamem, da so volivci to prepoznali in cenijo, da smo politiki odkriti."

Pavšič meni, da bi morali po takšnem poročilu "zazvoniti vsi alarmi": "Ampak točno vidimo, kakšen je odnos." Po kratkem besednem spopadu s Hojsom o (ne)spoštljivem odnosu do novinarjev je stanje na RTV ocenil kot katastrofalno: "Upira se celotna novinarska sfera in tako ne gre naprej. Zakon o RTV bo treba spremeniti, pa ne na način, kot so si zamislili v koalicijskih strankah, ampak tako, da se iz vodstva – vsaj iz vsebinskega dela –takoj umakne politiko. Politika namreč pri tistem, ki ji nastavlja ogledalo, nima kaj početi."

Vatovec se je strinjal, da bi morali zvoniti alarmi: "To, da ni bil skrivljen noben las, je laž. Spomnimo se samo na STA, koliko časa ga je vlada hirala, koliko časa je zamikala izplačila. In če pogledamo stanje na RTV, vidimo, da so mediji, ki bi morali biti v javnem interesu, močno na udaru. Videli smo prekinitev nekaterih kritičnih oddaj v predvolilnem času in vidimo, kako se določene novinarje degradira na status navadnega novinarja, prihaja do menjav urednikov." SDS je poočital, da so "s pomočjo madžarskega denarja zgradili svoj medijski svet". Glede rešitev je poudaril, da mora biti status medijev v vsaki sodobni družbi nekaj, kar se varuje. Izpostavil je preureditev zakona o RTV, katerega cilj bi morala biti depolitizacija. Ocenil je, da je depolitizacija mogoča tudi, če zakon piše politika – če je dovolj politične volje, zagotovilo za depolitizacijo pa je malo ali nič prisotnosti politike v programskem svetu.

Rifljeva je poudarila, da se pri Povežimo Slovenijo zavzemajo predvsem za transparentno lastništvo medijev. "Ko bo lastništvo transparentno, bodo lahko uporabniki sami precenili, kam kdo taco moli," je ocenila. Ko gre za RTV pa je dejala, da si v programskem svetu želijo enakomerno prisotnost opozicije in pozicije. "Bi se pa morali novinarji večkrat pogledati v ogledalo, ker se na družbenih omrežjih večkrat deklarirajo za levo ali desno opcijo, kar pa za neodvisno novinarstvo ni dobro." Tako Rifljeva kot Hojs sta se obregnila ob to, da naj bi tudi leva politična opcija leta izvajala svoj vpliv na RTV. Nemec pa se je zavzel za bolj spoštljiv dialog med mediji in politiko, saj da je postal "neznosen".

Rogljički ter KPK, NPU … Česa (ne) potrebujemo?

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili pravne države. Na vprašanje, ali je bila v času koronakrize težava, da vatli za vse niso bili enaki, saj se kršiteljem ukrepov iz političnih vrst ni zgodilo nič, imeli pa smo afero "rogljiček", je Hojs dejal, da "gotovo". "Tudi vsak izmed nas je storil kakšno napako, nihče ni nezmotljiv. Prepričan sem tudi, da bi vsak izmed nas kakšne stvari, če bi jih lahko naredil znova, naredil drugače." Ga je pa zmotilo, da mediji niso poročali o "celotni zgodbi" v primeru rogljička ali branja ustave, je poudaril.

Nemec je prepričan, da "še nikoli nismo bili priča tako temnim časom v odnosu med svobodo in represijo". Vladajoči koaliciji je poočital, da si je ob medijih želela podrediti še Policijo, z zmanjšanjem finančnih sredstev pa tudi sodstvo. "To so ključni elementi, ko želiš demokratično družbo pripeljati v vode avtoritarizma," ocenjuje Nemec.

Andrijanič je glede dvojnih meril dejal, da pred zakonom "absolutno moramo biti vsi enaki". Dejal pa je, da so povsod po Evropi veljali identični, če ne še strožji ukrepi za zajezitev pandemije, "pa ni nihče kričal o represiji". "Kar pa je še bolj pomembno, pa je, da je bila v večini drugih evropskih držav opozicija pripravljena narediti korak nazaj in podpreti vladna prizadevanja, četudi morda niso bila najboljša. Enostavno zato, ker je v težkih časih enotnost nujna." Opozoril je, da časi niso enostavni in bi bilo tudi zdaj nujno stopiti skupaj. Glede protestov pa je opozoril, da bi neprijavljen protest v Bruslju ali Berlinu "trajal le do prihoda prvega policista". "Pravica do protestiranja je ena od temeljnih pravic, ampak tudi tu veljajo pravila," je opozoril.

Pavšič je vladi očital postavljanje ograj pred miroljubnimi ljudmi, "ki so sedeli pet metrov narazen in brali ustavo. Očitno se jim to zdi zelo nevarno." Ko gre za upravljanje s koronsko krizo, pa je bil kritičen do odločitve vlade, da glavni govorci, ki so posredovali informacije o pandemiji, ostanejo isti tudi po tem, ko je raziskava pokazala, da so deležni nezaupanja ljudi. "V osnovi je bilo vse skupaj zgrešeno," je ocenil. Po njegovem je večina ljudi upoštevala ukrepe, peščica, ki jih ni, pa jih ni zaradi političnih razlogov. "Opozicija ni bila kriva, da ste zavozili epidemijo," je še vztrajal.

Vatovec je menil, da vsakdo, ki se zapleta v takšne ali drugačne koruptivne posle, za Levico ni sprejemljiv, po njegovem pa so nepravilnosti tudi razlog, zakaj ljudje politiki ne zaupajo več. "Ljudje niso začeli protestirati zaradi ukrepov. Najprej so začeli protestirati zaradi izdaje volivcev. SMC, DeSUS in tako naprej so podprli nastanek te koalicije, čeprav so prej zatrjevali, da tega ne bodo storili. Protesti pa so se nato nadaljevali zaradi zlorabe epidemije. Spomnite se mask iz serviet z gumico, postelj z respiratorji, vprašanj okoli iskreni.net in ministra Ciglerja Kralja, izgubljenih tovornjakov z zaščitno opremo gospoda Tonina …"

 Rifljeva je poudarila, da morajo za vse veljati enaka pravila. "Verjamem v pravno državo in verjamem, da bodo tisti, ki so dobili globe, lahko poiskali sodno varstvo in dobili odgovore od pristojnih organov. Tu težko govorimo o represiji," je ocenila in izpostavila veliko število poškodovanih policistov na protestih. "Verjamem, da policisti delajo dobro." Glede mnenja KPK o ministru Zdravku Počivalšku pa je dejala, da je KPK krivdo pripisala direktorju blagovnih rezerv.

Pavšič se s tem ni strinjal, dejal je, da gre za zelo domiselno interpretacijo ugotovitev KPK: "Ni bil samo KPK tisti, ki je ugotovil, da je minister Počivalšek krši integriteto, torej tisto, kar ga dela ministra. Izgubil je zaupanje, odločba je bila pravnomočna tako proti njemu kot nekdanjemu državnemu sekretarju Alešu Cantaruttiju. Danes je Počivalšek še vedno minister in kandidira za naslednji sklic parlamenta, gospod Cantarutti je dobil krasno službo. Kot da se ni zgodilo nič." Dejal je tudi, da NPU kazensko ovadbo zoper Počivalška in vse, "ki so bili zraven pri nabavi zaščitne medicinske opreme, drži v predalu".

Hojs je ocenil, da KPK v aktualni obliki ne potrebujemo. "KPK je forum, ki je primeren za politične obsodbe." Dejal je, da KPK vztraja pri tem, da bi na podlagi njihovih mnenj odstopali ministri, kar sam ocenjuje kot nesprejemljivo. "To je nepotrebno slepo črevo v naši družbi. Okrepiti je treba tožilstvo, Policijo, potrebujemo finančno policijo, ne organa, ki daje načelna mnenja."

Vatovec je ocenil, da želi vlada "pomesti vse institucije, nad katerimi nima nadzora". "Če bi SDS na vrh KPK imenovala svojega človeka, s KPK ne bi imeli nobenih težav," je prepričan.

Andrijanič pa je prepričan, da je čas, da rečemo bobu bob: "Nobenih težav z nakupi opreme ne bi bilo, če prejšnja koalicija za seboj ne bi pustila praznih skladišč." KPK pa ne bi ukinil. "Bi pa izpostavil nekaj drugega. Ko gre za vladavino prava, mislim, da naše državljane mnogo bolj skrbijo sodni zaostanki, ki uničujejo življenja državljanov in gospodarstvo. Več kot 260-krat je že Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo obsodilo zaradi sojenja v nerazumnem roku."

Nemec se je strinjal, da to je težava, a je izpostavil, da smo "Slovenci nagnjeni k temu, da imamo nadpovprečno število tovrstnih tožb po raznih institucijah". Poudaril pa je, da so zaskrbljenost nad stanjem demokracije pri nas izpostavile vse štiri nadzorne institucije – varuh človekovih pravic, KPK, Računsko sodišče in informacijska pooblaščenka. "Ne vem, kaj je še potrebno, da razumemo, da imamo v naši državi resno krizo demokracije?"

Tudi Rifljeva nasprotuje ukinitvi KPK, dejala pa je, da imamo v Sloveniji sodne zaostanke, kljub nadpovprečnemu številu sodnikov. Izpostavila je počasno delo NPU, tudi v preteklosti, in izpostavila primere Grep, farmacevtka … Dejala je, da bi morali razmisliti, kaj storiti s takšnimi institucijami.

"Ljudi boli, ko je nekomu odpisanih več kot 40 milijonov evrov. Družina Jankovič. Boli jih, ko tukaj niso enaki," pa je k vsemu skupaj dodal Hojs. Andrijanič pa je dodal nerešene afere Teš 6, bančna luknja, Stožice … "Ko gre za običajne ljudi, sodni sistem dobro deluje, ko gre za ljudi z denarjem, pa se začnejo stvari zapletati."

Vaši in naši kadri

Sogovorniki so razpravljali tudi o kadrovanju. Na vprašanje, kakšna je razlika med povolilno čistko, ki jo napoveduje potencialna prihodnja vlada, in tisto, ki jo je izvedel SDS, je Vatovec dejal, da "pri tej vladi ni šlo za vprašanje kompetenc, ampak stroge poslušnosti". "Zakaj je gospod Matoz postal nadzornik v dveh podjetjih in izvršni direktor DUTB? Ker je odvetnik gospoda Janše."

Hojs je dejal, da ima Slovenija težavo majhnosti: "Ko narediš dva koraka, srečaš sorodnika, prijatelja …" Pretekli opciji pa je poočital, da so njihovi kadri sedeli tudi na šestih funkcijah.

"NSi se zavzema za umik politike iz gospodarstva," pa je dejal Andrijanič. "To pa bo prinesla privatizacija deležev, ki niso strateški." Na vprašanje, ali je to Dars, ki ga vodi NSi-jev Valentin Hajdinjak, pa je dejal, da Dars predstavlja infrastrukturo, ki je strateškega pomena in od koder se država ne sme umikati: "Ni pa nobene potrebe, da država igra hotelirja, saj ima težave že z opravljanjem osnovnih javnih funkcij." Andrijanič je sicer prepričan, da je Hajdinjak, ki je na Dars prišel brez podobnih delovnih izkušenj, svoje delo opravil dobro, predlagal je, da se ljudi sodi po rezultatih. "Prinesel je učinkovitost," je še ocenil.

Nemec pa je mnenja, da prav zato ljudje nimajo zaupanja v politiko. "Ko ti v program zapišeš umik politike iz gospodarstva in potem narediš ravno nasprotno, ljudje ne verjamejo več v politiko." Dejal je, da je treba biti načelen. Ko gre za delo Hajdinjaka, pa je ocenil, da je nemogoče dokazati, da so izpeljani Darsovi projekti odvisni od enega človeka: "Nastavljali so se desetletja."

Če bodo sestavljali novo vlado, je Pavšič napovedal hitro in natančno revizijo vseh zaposlitev, pri čemer pa ne bo pomembna "barva", ampak kompetence. "Ne smemo pa pozabiti, da Dars ni parkirišče samo za podpredsednike strank, ampak tudi za tiste, ki so odstopili zaradi nabav zaščitne opreme. Zgodbe je treba povezati. Imamo Dars, drugi tir, Luko Koper in energetiko. Povsod se v zadnjem času pojavljata samo SDS in Nova Slovenija."

Rifljeva je dejala, da zagovarjajo imenovanja kompetentnih ljudi – ne glede na to, od kod kdo prihaja. "Zanima pa me, ali bo prihodnja vlada na Darsu izvedla menjavo samo zato, ker gre za podpredsednika stranke, glede na to, da smo slišali, da družba uspešno posluje?" Bi si pa, tako Rifljeva, na odgovornih mestih želeli več žensk. Vatovec je glede Hajdinjaka dejal, da bodo v vseh primerih pregledali poslovanje podjetij.

Glede privatizacije hotelov pa Vatovec meni, da bi država morala imeti interes, da ohranja kritično turistično infrastrukturo, kar hoteli so, v državni lasti. Andrijanič pa je dejal, da še ni videl hotelskega investitorja, ki bi hotel "dal na tovornjak in ga odpeljal drugam". "Slovenske hotelske kapacitete bodo polne, potrebujemo pa pametne, strateške lastnike, ki bodo v te kapacitete vlagali in razvijali celotne destinacije. Država pa naj denar raje vlaga v javno zdravstvo, v socialo in ostale stvari, ki so za državljane pomembne, ne pa v kupovanje hotelov. To ni primarna naloga države."

Nemec je menil, da takšna vlaganja lahko opravi država, ki ima zdravo gospodarstvo: "Ali nimamo dovolj sposobnih menedžerjev, da vodijo naš dragulj turizma? To je hitro rastoča panoga."

Vatovec pa je opozoril, da hotelov resda nihče ne odpelje, da pa smo videli primere, ko so novi lastniki prepolovili delovno silo, uvedli prekarno delo in le malo vlagali v infrastrukturo.