»Pripravili smo drzen, zahteven program, ki je namenjen prav takšnim bralcem,« je ob predstavitvi načrtov Cankarjeve založbe za to leto poudaril njen glavni urednik Aljoša Harlamov. Med nekaj več kot tridesetimi novimi naslovi bo precejšen poudarek na izvirnem slovenskem leposlovju, kar veliko bo prvencev, manjkalo pa ne bo niti novih prevodnih izdaj, kot na primer v zbirki Moderni klasiki in še nekaterih drugih.
Bogata slovenska bera
Niz domačih novosti začenja pravkar izdani drugi roman Anje MugerliPričakovanja, ki po besedah urednika knjige Andreja Blatnika prinaša slogovno dovršeno pisavo, polnokrvne like ter pretresljivo tematiko, »zaradi katere ga občasno beremo s cmokom v grlu«. Kot dodaja Anja Mugerli, ki je leta 2021 za svojo zbirko kratkih zgodb Čebelja družina prejela nagrado Evropske unije za književnost, nase pa je opozorila že z romanesknim prvencem Spovin (2017), je knjiga nastajala tri leta, in sicer na podlagi kratke zgodbe o žalovanju, obravnava pa motiv neplodnosti oziroma umetne oploditve. »To se mi zdi močna tema, ki pa je premalo obdelana, nemara zato, ker je do neke mere tabuizirana in pri ljudeh še vedno sproža določeno zadrego,« ugotavlja avtorica.
Med slovenskimi avtorji se obeta še nekaj uveljavljenih imen. Aleš Berger bo s knjigo Navsezadnje »odprl novo poglavje v svojem ustvarjanju«, kot ugotavlja Blatnik, saj se bo tu predstavil s poezijo, v kateri pa se ponovno izkaže kot »jezikovni virtuoz«. Večkrat nagrajena pisateljica Vesna Lemaić se vrača z romanom Obraz, ki se spogleduje z žanrom grozljivke, Manka Kremenšek Križman pa z romanom Jurij Kobal gre jutri domov, ki je bil lani nominiran za nagrado modra ptica, govori pa o starosti in življenju v domovih za ostarele – tudi ta bo marsikomu naredil »cmok v grlu«, ugotavlja Harlamov. Prvič bo roman pri Cankarjevi založbi izdal znani glasbenik Zoran Predin: Brezmadežna je sicer njegovo drugo tovrstno delo (po prvencu Mongolske pege iz leta 2020), gre pa za nekakšno mešanico distopične politične satire ter družinskega romana, ki je postavljena v katoliško-vegansko kneževino, nemara malce podobno Sloveniji.
Družbeno angažiran bo tudi prvenec Anžeta Voha Boštica Vse ali nič, politična srhljivka o študentu, ki se med prakso znajde v vrtincu politične korupcije, medtem ko bo znana mladinska pisateljica Neli Kodrič Filipić ponudila svoje prvo delo za odrasle, zbirko kratkih zgodb z delovnim naslovom Pri sosedovih koljejo otroka. Še en prvenec je Ajaccio, roman Ive L. Novak, »krhko, poetično, toda tudi slikovito delo«, kot pravi Blatnik, ki se dotika intimnih odmevov na letalsko nesrečo na Korziki leta 1981. Pričakujemo lahko še tretjo pesniško zbirko Denisa Škofiča Tuskulum z zelo subjektivno, »avtopoetsko pisavo«, novo knjigo esejev o ameriški sedanjosti Andreja Stoparja, nato Statistiko za začetnike avtorja Slavka Jeriča, ki bo izšla v zbirki Najst, ter delo Mihe Kovača Je to knjiga?, ki bo skozi različne zorne kote spregovorila o tem, »kaj (vse) je knjiga danes«.
Od klasikov do »kuharic«
Na prihod na police čaka tudi nekaj zanimivih prevodov, še dodaja Harlamov, med njimi nov letnik zbirke Moderni klasiki, v kateri bodo izšli romani Temelji Isaaca Asimova, ena »klasik znanstvene fantastike«, Dnevnik sobarice, ki ga je davnega leta 1900 napisal francoski pisatelj Octave Mirbeau in z njim precej razburkal javnost, Jutra v Dženinu sodobne palestinske avtorice Susan Abulhawa in pa Enotna matična številka Lidije Dimkovske, pri nas delujoče ustvarjalke makedonskega rodu, ki – kot je namignil Andrej Blatnik – nemara nakazuje na možnost, da se v zbirki sčasoma znajde še kak domači avtor.
Nabor prevodnih del dopolnjujejo zadnji roman lani umrlega španskega pisatelja Javierja Mariasa z naslovom Tomas Nevinson, novi roman italijanskega avtorja Marca Missirolija Ko bi imel vse, eseji Knjiga o jugu hrvaškega publicista Jurice Pavičića ter tri zelo verjetne uspešnice: drugi del trilogije o Thomasu Cromwellu lani preminule Hillary Mantel z naslovom Pripeljite obtožence, pa drugi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes Vernon Subutex 2, za nameček prihaja še Nadležna ljubezen, prvenec slovite italijanske pisateljice, znane kot Elena Ferrante, sicer njeno edino delo, ki ga še nimamo v slovenskem prevodu.
Na področju zgodovine in humanistike izstopajo delo Janka Prunka Zgodovina slovenske politične misli, pa biografija pisatelja Borisa Pahorja Nikogaršnji sin avtorice Christine Battocletti v prevodu Pahorjevega vnuka Tadeja ter zgodovinska pripoved Prostovoljec Jacka Fairweatherja, postavljena v Auschwitz. Prestižno bibliofilsko izdajo Mojstri slovenskega impresionizma (izšla bo v omejeni nakladi 300 izvodov) pripravlja Milček Komelj, napovedujejo pa tudi nove izvirne kuharske priročnike Mihaele M. Kocbek, Slavke Ilich in Boštjana Napotnika.
