Skupno zmanjšanje izpustov med lanskim prvim valom covida-19 predstavlja le kratko prekinitev, so sporočile Svetovna meteorološka organizacija (WMO), Medvladni panel za podnebne spremembe in druge okoljevarstvene organizacije.

Zaradi zmanjšanja emisij v času zaprtij v prvem valu pandemije so se pojavila pobude, da je treba svetovno gospodarstvo na noge postaviti na bolj trajnosten način. Zadnje poročilo pa je "alarmantno ovrednotenje tega, kako daleč od tega smo," je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Dodal je, da je letos kritično leto za podnebno akcijo.

"Pojavljala so se razmišljanja, da bi zaprtja zaradi covida-19 lahko imela pozitiven vpliv na ozračje, kar pa očitno ne drži," je poudaril tudi generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas.

Prometno onesnaženje manjše, a skupna raven višja

Raven izpustov ogljikovega dioksida, ki nastanejo v cestnem prometu, je sicer nižja, kot je bila pred izbruhom pandemije, vendar poročilo kaže, da so se koncentracije glavnih toplogrednih plinov, ki vplivajo na svetovno segrevanje, leta 2020 in v prvi polovici letošnjega leta še naprej zviševale.

"Še vedno smo daleč od načrtov, s katerimi bi uresničili cilje Pariškega podnebnega sporazuma," je bil kritičen Guterres. Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 za cilj navaja ohranitev svetovnega zvišanja temperature pod mejo dveh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo.

V zadnjih štirih letih dvig povprečne temperature za 1,06 stopinje Celzija

Glede na podatke ZN-a se je med letoma 2017 in 2021 povprečna temperatura na svetovni ravni dvignila za 1,06 stopinje Celzija. To je eno najtoplejših obdobij v zgodovini. Najbolj se je temperatura dvignila v predindustrijskem obdobju (1850–1900), in sicer za 1,26 stopinje Celzija.

Do leta 2025 bi se povprečna temperatura lahko zvišala za 1,8 stopinje. Tudi če bodo doseženi cilji Pariškega sporazuma, pa bi se morska gladina do leta 2030 lahko dvignila med 0,3 do 3,1 metra.