Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

V poštne nabiralnike nekaj manj kot 1200 gospodinjstev na Cankarjevi in Prešernovi ulici v Radovljici je 3. januarja prispelo obvestilo upravnika Dominvest, da bodo zneski na njihovih položnicah za ogrevanje odslej še enkrat višji. "To pa zato, ker nas ne obravnavajo kot gospodinjske odjemalce, čeprav smo vsi, kar nas je tukaj, sami takšni," je povedal stanovalec Prešernove ulice Janez Mavec, njegova soseda Ivana Vreček pa je dodala: "Plačujemo položnice za ogrevanje kot podjetja, ogrevamo pa stanovanja, v katerih živimo."

Ponekod zneski na položnicah za ogrevanje višji za 250 %

Petrol: Z upravniki smo vedno sklepali pogodbe za poslovni odjem

To ni nič novega, pojasnjujejo pri Petrolu. S stanovalci, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic, oziroma z njihovimi upravniki že ves čas sklepajo pogodbe za poslovni odjem, le da se je tem do zdaj to splačalo. "Ločiti moramo dve obdobji. Eno je obdobje pred ekstremnim povišanjem cene zemeljskega plina, ko je bil poslovni odjem ugodnejši od cenikov gospodinjskega odjema. Tedaj so upravljavci večstanovanjskih stavb z veseljem posegali po tej rešitvi, saj je bila cena zemeljskega plina tako nižja od cene za gospodinjski odjem," je pojasnil Jože Bajuk, član uprave Petrola.

Cene zemeljskega plina so odvisne od zakupljenih količin

Cena zemeljskega plina, ki jo plača končni uporabnik, je odvisna od cene, ki jo je dobavitelj plačal na trgu. Tisti dobavitelji, ki so še pred rekordnimi podražitvami zakupili dovolj energenta, ga lahko dobavijo po nižjih cenah. Petrol je za gospodinjski odjem zakupil toliko zemeljskega plina, da lahko gospodinjstvom trenutno zagotavlja skoraj trikrat nižjo ceno kot poslovnim odjemalcem. "Za gospodinjski odjem je cena megavatne ure (MWh) v povprečju 32 evrov z upoštevanim davkom, trenutna tržna cena za poslovni odjem pa se vsak dan spreminja in se giblje med 80 in 90 evri za megavatno uro," je povedal Bajuk. "Če bi upravniki z energentom upravljali enako, kot mi to počnemo v portfelju za gospodinjski odjem, in bi ga zakupili v obdobju, ko je cena nižja, bi dosegli nižjo povprečno ceno. Tak poslovni odjemalec – in takšni obstajajo – bi upravljal z nižjo povprečno ceno," je Bajuk uperil prst v upravnike.

Dominvest: Upravniki so nas v podpis pogodb prisilili

Na Dominvestu ugovarjajo, češ da niso energetski strokovnjaki, ampak zgolj zastopniki etažnih lastnikov. "Mi smo delali po neki inerciji, mi nismo mogli predvideti kaj se bo na trgu zgodilo. Zdaj Agencija za energijo, Ministrstvo za infrstrukturo in dobavitelji kažejo s prstom na nas, ampak ravno oni so tisti, ki bi nas lahko opozorili, da se cene močno dvigujejo, pa tega ni storil nihče," je zatrdil drektor Dominvesta Marjan Potočnik. Še več, ker je z iztekom lanskega leta Dominvestu pogodba za odjem zemeljskega plina s Petrolom potekla, so že novembra zbrali ponudbe Petrola, Gen-i-ja in energetske družbe ECE ter od njih zahtevali, da jih uvrstijo med gospodinjske odjemalce. "Vsi trije ponudniki so nas zavrnili, zato smo podpisali najugodnejšo ponudbo za poslovni odjem, ki jo je ponudil Petrol,« je pojasnil Potočnik in dodal: »Ponudbo smo podpisali za eno leto. Če tega ne bi storili bi nas dobavitelj verjetno dal na zajamčeni odjem, kjer so pa cene štiri kart višje. Tako, da smo bili v to situacijo žal prisiljeni," je še povedal.

Pravnik: To je pravno nedopustno stanje

Po mnenju pravnika Roka Hudovornika, ki je pripravil pravniško mnenje za enega izmed upravnikov, je takšna zavrnitev kršenje zakonodaje. "Če je bilo v preteklosti cenejše in ugodneje za etažne lastnike, da so nastopali kot poslovni uporabniki, so se delu svojih pravic odrekli prostovoljno. Če pa jih je dobavitelj prisilil, da se odrečejo delu teh pravic, kakor se je zgodilo letos, ko so se cene dvignile, pa je tako stanje pravno nedopustno," je pojasnil. Pri Petrolu svojo odločitev, da gospodinjske odjemalce uvrstijo med poslovne, utemeljujejo z zakonodajo. "V skladu z veljavno zakonodajo je edino merilo za odločitev o tem, koga bomo uvrstili med gospodinjske in koga med poslovne odjemalce, količina odjema zemeljskega plina na posameznem merilnem mestu. To je 100 tisoč kWh. Če odjemalec tega ne dosega, ga lahko razvrstimo med gospodinjske odjemalce, če količina presega to številko, pa se uvršča med poslovne odjemalce."

Ministrstvo za infrastrukturo s prstom kaže na upravnike

Po tej razlagi zakonodaje se ravnajo tudi pri Agenciji za energijo in ministrstvu za infrastrukturo, kjer so v pisnem pojasnilu zapisali, da nova evropska plinska direktiva priporoča aktivne in odgovorne odjemalce, kar se v primeru skupnih kurilnic še posebej nanaša na upravnike večstanovanjskih stavb oziroma kurilnic, ki bodo tudi v prihodnje morali dejavno spremljati možnosti optimalne in cenovno ugodne oskrbe s plinom ter tudi tako upravičiti zaupanje stanovalcev, izkazano s pogodbo o upravljanju. Hudovornik pa opozarja, da evropske direktive in energetski ter zdaj veljavni zakon oskrbe s plini najprej uvajajo ločnico glede namena uporabe. Šele ko to ni uporaba v lastnem gospodinjstvu, uvajata mejo 100 tisoč KWh. In še: ne glede na to, da so etažni lastniki solastniki skupne kotlovnice, so to potrošniki, ki jim pripadajo potrošniške pravice. "Dobavitelj v tem primeru ni sklenil pogodbe s pravno osebo, ampak s skupino fizičnih oseb. To je enako, kot če bi turistična agencija ne priznala pravic potrošnikom samo zato, ker so se na izlet prijavili skupaj, prek društva upokojencev. Potrošniki ostanejo potrošniki, tudi če jih je več skupaj. Če so potrošniki lastniki kurilnice, niso pravna oseba in zanje veljajo vse pravice, ki jih imajo kot potrošniki in jim jih tudi dobavitelj ne bi smel vzeti."

Sodišča bi takšne pogodbe spoznala za nične

Namen uporabe v primeru etažnih lastnikov, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic, je izrecno gospodinjski, zato vsem etažnim lastnikom, ki so se znašli v teh okoliščinah, Hudovornik svetuje, naj se zberejo in najprej izrabijo možnost zunajsodnega reševanja sporov. Če jim to ne uspe, se lahko odločijo za skupinsko tožbo, s katero bi, kot pravi, zagotovo zmagali. "Pogodbena svoboda je vedno omejena s prisilnimi predpisi. Prisilni predpisi dajejo potrošnikom, ki jih v tem primeru imenujejo gospodinjski odjemalci, posebna jamstva. Ker so dobavitelji, kot vse kaže, z usklajenim ravnanjem na trgu potrošnikom te pravice vzeli, bi sodišča po mojem mnenju pogodbe v tem delu razveljavila, razglasila za nične, in potem bi morala vsaka stranka drugi vrniti, kar je prejela." Ker potrošniki plina ne morejo vrniti, bi sodišča morala določiti primerno ceno, po kateri bi dobavitelji morali plin prodati, meni Hudovornik. Prepričan je, da je to cena, kakršno dobavitelji javno oglašujejo za gospodinjske odjemalce.

Zakaj nekatera gospodinjstva plačujejo energente po taki ceni kot poslovni odjemalci?