Benjamin Netanjahu. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu. Foto: Reuters

73-letni Netanjahu je bil do zdaj na premierskem položaju dlje kot kdor koli drug v izraelski zgodovini, vključno z obdobjem med letoma 1996 in 1999 ter rekordnim 12-letnim mandatom med letoma 2009 in 2021.

Večina v parlamentu naj bi Izraelu prinesla stabilno vlado in končala obdobje političnega zastoja, med katerim so v državi v manj kot štirih letih kar petkrat potekale volitve.

V vladi po volitvah 1. novembra vodi zmagovita stranka Likud večstrankarsko koalicijo, ki jo sestavljajo skrajno desne in ultraortodoksne judovske stranke.

Sorodna novica "Izrael se ni prelevil v normalno državo, izid volitev je pokazal njegov resnični obraz"

Netanjahu je znova prisegel kot premier po potrditvi nove vlade, za katero je glasovalo 63 od 120 poslank in poslancev. Nova vlada velja za najbolj desno v zgodovini Izraela in je že sprožila strahove pred novim vojaškim stopnjevanjem na okupiranih ozemljih.

"Že šestič predstavljam vlado in sem enako navdušen kot prvič," je povedal pred prisego v knesetu. Kot glavne cilje nove vlade je poudaril preprečevanje razvoja iranskega jedrskega programa, zagotovitev vojaške premoči Izraela v regiji in nadgradnjo infrastrukture.

Izrazil je tudi upanje, da bo "razširil krog miru z arabskimi državami" v skladu s sporazumi o normalizaciji odnosov, ki so jih leta 2020 sklenili z arabskimi monarhijami, in sicer z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Marokom. Za novega zunanjega ministra je imenoval nekdanjega ministra za obveščevalne dejavnosti in enega od snovalcev teh sporazumov Elija Cohena.

"Judje imajo izključno pravico"

Vlada je že sporočila, da ima v skladu z njenim glavnim načelom "judovsko ljudstvo izključno in nevprašljivo pravico do vseh območij dežele Izrael". Gre za poimenovanje ozemlja, ki obsega ne zgolj državo Izrael, pač pa tudi sirsko Golansko planoto ter palestinska Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo. Vsa ta ozemlja so pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

"Dežela Izrael" vključuje ozemlje med reko Jordan na vzhodu in Sredozemskim morjem na zahodu, torej tako Izrael kot palestinska ozemlja, na katerem pa so Judje v manjšini, in sicer naj bi predstavljali približno 47 odstotkov prebivalcev od skupno približno 15 milijonov ljudi.

Zaradi politik, ki razlikujejo med pravicami Judov in Nejudov na ozemlju pod izraelskim nadzorom, je v zadnjih letih po Palestincih tudi več organizacij Izrael obtožilo izvajanja apartheida, med njimi Amnesty International, Human Rights Watch in izraelski B'Tselem.

Izrael od leta 1967 na zasedenih ozemljih gradi nezakonita mesta, v katerih živi že več kot 600.000 Judov. Namen naselbin je spremeniti demografsko sliko zasedenih ozemelj in onemogočiti nastanek palestinske države. Foto: Reuters
Izrael od leta 1967 na zasedenih ozemljih gradi nezakonita mesta, v katerih živi že več kot 600.000 Judov. Namen naselbin je spremeniti demografsko sliko zasedenih ozemelj in onemogočiti nastanek palestinske države. Foto: Reuters

Izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic B'Tselem je lani izraelsko vladavino v Izraelu in na zasedenih ozemljih, označila za "režim judovske nadvlade". Amnesty International je letos izdal poročilo, v katerem opozarja, da Izrael "izvaja zločin apartheida zoper Palestince" in da mora odgovarjati, ker jih obravnava kot "manjvredno rasno skupino".

V izraelskih nezakonitih naselbinah za Jude na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu živi že več kot 600.000 naseljencev. Na palestinskem ozemlju je poleg naselbin oziroma mest z več deset tisoč prebivalci tudi približno 100 manjših naselbin, ki jih izraelske oblasti do zdaj niso priznale. Netanjahu pa je obljubil retroaktivno legalizacijo tudi teh naselbin, poroča BBC.

Obljubil je tudi priključitev Zahodnega brega, korak, za katerega se Izrael do zdaj kljub okupaciji za razliko od Vzhodnega Jeruzalema in Golanske planote še ni odločil.

Nova vlada je napovedala pospešitev gradnje judovskih naselbin na palestinskem in sirskem ozemlju.

Minister obsojenec, premierju se sodi

Še pred današnjo prisego vlade je parlament v torek sprejel več spornih zakonov, ki bodo med drugim Arjeju Deriju, ključnemu zavezniku Netanjahuja iz ultraortodoksne stranke Šas, omogočili, da bo vodil notranje ministrstvo, čeprav je bil obsojen zaradi davčne goljufije. Netanjahuju medtem sodijo zaradi korupcije.

Novoustanovljeno izraelsko ministrstvo za nacionalno varnost vodi ultranacionalistični politik in vodja skrajno desne stranke Judovska moč Itamar Ben-Gvir, medtem ko je položaj obrambnega ministra pripadel Netanjahujevemu strankarskemu kolegu in nekdanjemu generalu Joavu Galantu.

Vodja skrajno desne Verske sionistične stranke Bezalel Smotrič je postal finančni minister, hkrati pa je na obrambnem ministrstvu prevzel funkcijo ministra, pristojnega za civilno upravljanje zasedenega Zahodnega brega. Smotrič velja za gorečega zagovornika širjenja judovskih naselbin na tem območju, ki predstavljajo vojni zločin.

Parlament je pred tem danes izvolil svojega novega predsednika, ki je v skladu z ustavo tretji najvišji funkcionar za predsednikoma države in vlade. Ta položaj je zasedel nekdanji pravosodni minister Amir Ohana, prvi odkrito istospolno usmerjeni poslanec Netanjahujeve desne stranke Likud.

Prisegla najbolj desna izraelska vlada