Smo pred velikim finalom osmega Agrobiznisovega natečaja, s katerim promoviramo inovativno hrano, podjetne kmetije, zadruge in živilce ter uspešne primere povezovanja. Razkrivamo sedem finalistov letošnjega natečaja – tri kmetije, dve zadrugi, mlekarna in IT-podjetje, ki delajo velike korake pri ponudbi in trženju. Med finalisti so tudi štirje zmagovalci, ki jih bomo razglasili prihodnji četrtek, 17. junija, na 8. Agrobiznis konferenci na Tavčarjevem dvorcu na Visokem pri Poljanah.
Zamrznjen jogurt frozi je poletni hit kmetije Sinkovič
»Več let sem sanjala o domačem sladoledu iz našega mleka. Pred štirimi leti se mi je porodila ideja o bolj zdravi različici - zamrznjenem jogurtu brez dodanega sladkorja iz samo dveh sestavin - mleka in jogurta. Na začetku epidemije korone smo dokončali razvoj, dobro leto ga ponujamo, pripeljal nam je nove kupce. Frozi, kot pravimo zamrznjenemu jogurtu, zadnje mesece pakiramo tudi v porcijsko embalažo, prodajo pa počasi širimo tudi v trgovine,« pravi zagnana Katja Sinkovič, mlada prevzemnica družinske kmetije iz Buč na Kozjanskem.
Na leto namolzejo 180 tisoč litrov mleka, dve tretjini ga odkupi mlekarna Celeia, tretjino pa sami predelajo v sveže izdelke. Od probiotičnih in grških jogurtov in skute do namazov, smutijev in mladih sirov za žar, s katerimi komaj dohajajo povpraševanje. Za njimi je naporno leto, saj so zaradi zaprtih šol in okrnjenega delovanja vrtcev med epidemijo izgubili glavne kupce, tako da so veliko časa in truda porabili za povečanje prodaje na drobno.
Veliko vlogo pri rasti prodaje na drobno sta imeli tudi dve novosti. Frozi, ki ga ponujajo od konca lanskega aprila, jim je rešil lansko poletno sezono in na kmetijo pripeljal ogromno družin iz vse Slovenije. Jeseni pa so skupaj s Čebelarstvom Kozmus ustvarili medka, navadni probiotični jogurt z medom v kozarcu, ki ima obliko satja. »Medeni jogurt je nastal v sodelovanju s Petrom Kozmusom, enim največjih strokovnjakov za čebelarstvo pri nas in v svetu. Zaposlen je na p(Čebelarski zvezi Slovenije#Čebelarska zveza Slovenije), poleg tega je tudi podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia. Že dolgo časa sva se pogovarjala o skupnem izdelku iz mleka in medu s Kozjanskega. Razvila sva ga oktobra lani, ko so spet zaprli šole in vrtce. Z začetno prodajo medenega jogurta sem zadovoljna, celo podjetja so ga naročala za poslovna darila. Upam, da pride tudi na jedilnik šol in vrtcev ter v več trgovin,« še pravi Katja Sinkovič.
Kmetija Žgajner meso kuncev in krškopoljskih prašičev prodaja top restavracijam
Matjan Žgajner se je z ženo Janjo iz bloka v Mengšu preselil na kmetijo v Zgornji Voličini, z bratom Mitjem Žgajnerjem pa sta pred štirimi leti postala največja rejca kuncev pri nas. Prej je Mitja obnavljal jadralna letala, Matjan pa je delal v kuhinji in dobro poznal potrebe restavracij. Pri delu na kmetiji jima pomaga tudi Matjanova žena Janja ter trije nekdanji kuharji, ki so izgubili delo v gostinstvu.
Na leto vzredijo od štiri do pet tisoč kuncev ter okoli 350 krškopoljskih prašičev, ki so ves čas na paši, velikost obeh čred pa želijo še povečevati. Imajo svojo klavnico za kunce in od lani tudi nov hlev. V hlevu je tudi »porodnišnica« za krškopoljske prašiče.
Večino mesa prodajo restavracijam, ob zaprtju zaradi korone so okrepili prodajo na tržnicah in po spletu. Medtem ko je njihovo kunčje meso že dostopno v eni od večjih trgovskih verig, dnevno vozijo meso in mesne izdelke po Sloveniji. Svojo ponudbo promovirajo na družbenih omrežjih.
Povpraševanje je večje, kot jim uspe pridelati mesa, saj je veliko restavracij že odprtih. »Na začetku epidemije je bil šok, ko so gostinci morali restavracije zapreti, a drug drugega podpiramo in si stojimo ob strani. Dobro sodelujemo z vrhunskimi restavracijami in kuharskimi mojstri od Luke Koširja, Jakoba Pintarja do bratov Vračko in Ane Roš. Zdaj tudi za pol leta vnaprej načrtujemo, koliko in katero meso bodo potrebovali. S svojimi prvimi partnerji ne želimo izgubiti dobrih odnosov na račun novih povpraševanj,« poudarja Matjan Žgajner.
Letos želijo prodajo kunčjega mesa razširiti tudi na avstrijski trg. Priložnost za to vidijo, saj podobne vzreje, kot je njihova, v Avstriji ni. Vsako leto sicer ustvarijo dobrega pol milijona prihodkov, prihodnje leto načrtujejo 20-odstotno rast.
Hiša vin Kokol pri predelavi grozdja nima skoraj nič odpadkov
Da je po načelih krožnega gospodarstva mogoče predelati tudi grozdne tropine in grozdne peške, dokazuje Hiša vin Kokol iz Ciglenc pri Spodnjem Dupleku na Štajerskem. Niso se ustavili pri pridelavi grozdja v vino, temveč so šli še naprej - v predelavo grozdnih pešk iz tropin, ki ostanejo pri stiskanju grozdja. Tako delajo hladno stiskano olje grozdnih pešk in moko, ponujajo pa tudi cele peške, ti izdelki pa so uporabni v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Olje lahko uživamo kot prehransko dopolnilo ali za nego obraza in telesa. Iz moke grozdnih pešk lahko spečemo kruh, kekse, pecivo, celo palačinke. Ker je moka bogata z beljakovinami, jo lahko dodajo tudi krmi za živali. »Vino je lažje prodati kot izdelke iz grozdnih pešk, saj jih večina še ne pozna. Pri prodaji je zato pomemben oseben stik s kupci, da mu razložimo prednosti grozdnih pešk in kako jih mi uporabljamo,« pravi Aleksandra Šarman.
Idejo za predelavo grozdnih pešk je dobila po rojstvu hčerke, z možem Milanom Kokolom pa sta jo razvila v resen posel. »Iskala sem naravno olje za nego dojenčka in ko sem brala o učinkih olja groznih pešk, sem ga želela preizkusiti. Obneslo se je, začeli smo ga redno uporabljati, postopno so zanj slišali tudi drugi ... Kot je raslo povpraševanje in krog kupcev, smo povečevali tudi predelavo in prodajo celih grozdnih pešk, hladno stiskanega olja in moke iz njih. Dober občutek je, da s predelavo grozdnih pešk sklenemo krog - izrabimo ves grozd in nimamo nič odpadka. To cenijo tudi kupci,« razlaga Aleksandra Šarman.
Imajo svojo stiskalnico za hladno stiskano olje, ponujajo tudi bučno in sončnično olje, bučna semena, razmišljajo tudi o moki iz bučnih semen. Redijo nekaj goveda in prašičev, priložnost vidijo tudi v predelavi mesa, ki bo enkrat postala nova dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ogled trgatve že ponujajo, v turizem bi se radi še bolj širili, denimo z glampingom.
Med korono je ekološka zadruga Zemlja & Morje podvojila povprečno vrednost nakupa
Šest ekoloških kmetov in ekološki školjkar iz slovenske Istre so za skupno prodajo ustanovili zadrugo Zemlja & Morje. Zaživela je leta 2018, med epidemijo korone pa je prodajo močno povečala, spletna naročila so poskočila.
»Do korone smo največ prodali šolam in vrtcem, z epidemijo se je zelo povečala spletna prodaja zabojčkov s tedensko dostavo, ki smo jo kot stranski prodajni kanal uvedli nekaj mesecev pred korono,« pravi Dane Podmenik, ekološki kmet in predsednik zadruge Zemlja & Morje.
Kmalu se je pokazalo, da je za resen nastop na trgu nujno, da zadruga poveča ponudbo. Sami pridelajo premalo glede na povpraševanje, zato so ekološke pridelke začeli dokupovati. Postopno so v svojo mrežo vključili več kot 60 ekoloških kmetij iz vse Slovenije, ki svoje pridelke in živila dobavljajo zadrugi Zemlja & Morje, ta pa jih proda in kupcem pripelje na dom.
Pred korono so dostavili 40 zabojčkov na teden, med epidemijo pa so brez vsakršne promocije naročila v prvem valu epidemije povečali za petkrat. Po koncu prvega vala epidemije so naročila upadla, kar so tudi pričakovali. Prenovili so spletno stran zadruge in spletno trgovino, bolj aktivno nastopajo na družbenih omrežjih. Lani so s pestro ponudbo povprečno vrednost nakupa povišali za več kot sto odstotkov, na okoli 40 evrov. Letos so dostavo z Obale razširili tudi v Ljubljano in dobili nove kupce. Od avgusta do konca leta 2019 so po spletu prodali za 12 tisoč evrov, lani pa za okoli 115 tisoč evrov.
Povezujejo se tudi z drugimi distributerji. »Z društvom Skupina proizvajalcev ekološkega sadja (SPESS), ki ekološka jabolka, sok in drugo ekohrano trži pod skupno znamko Bio s kmetij, smo oblikovali skupno logistiko, da si oboji znižamo stroške, porabimo manj časa in zmanjšamo ogljični odtis dostave,« dodaja Dane Podmenik.
Šaleška zadruga si želi fontane tolkca, širi se v lesarstvo
S korono je tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina povečala spletno prodajo ekološkega govejega mesa. Aprila lani jo je podvojila, pred poletjem potrojila, jeseni pa je spletna prodaja zrasla za kar 735 odstotkov. Po spletu že prodajo za dober milijon evrov ekološko vzrejenega mesa.
Integrirano pridelavo jabolk, ki jih gojijo na 18 hektarjih, preusmerjajo v ekološko, prihodnje leto bodo za sveža jabolka in izdelke iz njih dobili ekološki certifikat. Lani so ponudbo popestrili z jabolčnim žganjem – brendijem Ethos, ki zori v rovih 168 metrov globoko pod zemljo. Pri predelavi jabolk imajo še velike načrte, med drugim bi radi uresničili več kot 15 let staro idejo o jabolčnem vinu, ki mu pravimo tudi tolkec ali cider. »Če bomo dobili pravo lokacijo, bomo postavili tudi fontano tolkca. Naša dolina je zaznamovana z rudarjenjem, rudarji so lahko v jamo poleg vode vzeli tudi čutarico tolkca. Zato želimo ta del zgodovine ohraniti in predstaviti širši javnosti kraft tolkca,« napoveduje direktor šaleške zadruge Ivo Drev.
Lani so prodajo na drobno pospešili z novo storitvijo - dostavo na dom, kar so kupci dobro sprejeli. Minulo leto so ustvarili 18,6 milijona evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2019. Dobiček so več kot potrojili, znašal je 348 tisoč evrov.
Novo poslovno priložnost vidijo pri lesu. Lani poleti so pripojili Gozdarsko zadrugo Vransko z željo, »da Slovenija sama bolje izkoristi lesno bogastvo, saj še vedno delamo samo dodelavne posle. Želimo postaviti obrat z žago in našemu lesu zagotoviti ustrezno ceno, ne pa da ga prodajamo v Avstrijo in nato uvažamo,« razkriva Ivo Drev.
Med zanimivimi načrti omenja tudi postavitev skupnega zadružniškega skladišča v Ljubljani, s katerim se bodo s svojimi pridelki, še posebej ekološkim mesom, približali ljubljanskim kupcem.
Mlekarna Planika je novo tržno nišo našla v funkcionalnih živilih
Kefir z vitaminom D3 je nov izdelek iz mlekarna Planika iz Kobarida, ki je najbolj znana po sirih, zlasti po tolmincu. S kefirjem z vitaminom D pa se usmerjajo v tako imenovana funkcionalna živila. Nov izdelek iz te linije že razvijajo, jeseni pa pride na trg.
»Kefir krepi zdravje, obogaten z vitaminom D pa zvišuje odpornost. Kot preventivo pred koronavirusom zdravniki priporočajo, da uživamo vitamin D,« pravi direktorica mlekarne Anka Lipušček Miklavič. Vodja komerciale Miran Božič dodaja, »da se vitamin D topi v maščobah. S hrano ga ne dobimo dovolj razen kvečjemu poleti, saj sonce spodbuja nastanek tega vitamina. Mlečni izdelki vsebujejo naravno mlečno maščobo, zato jim je smiselno dodati vitamin D.« Ko popijemo pol litra tega kefirja, zaužijemo dnevno priporočeno količino vitamina D.
Ta kefir je že na policah večjih trgovskih verig »Računamo, da se bo kefir z vitaminom D prijel tudi med šolami, vrtci in drugimi javnimi ustanovami. Prvi, ki smo jim ga ponudili, so ga lepo sprejeli, en vrtec ga je že uvrstil na jedilnik. Ponujamo ga tudi našim kupcem v Italiji,« pravi Miran Božič.
Spomnimo, da je tudi naša najbolj znana kuharska mojstrica Ana Roš med epidemijo korone pomagala Planikinemu mleku, skuti in drugim izdelkom priti do novih kupcev. Njihove mlečne izdelke je uporabila v liniji jedi, ki so naprodaj v Tuševih trgovinah. Ana Roš je razvila jedi iz sestavin z naših kmetij in iz naše živilske industrije ter prispoevala recepte, živila delajo lokalna podjertja, trgovska veriga pa jih promovira in prodaja. To je bistvo projekta slovenskih kulinaričnih zgodb, poimenovanih Ana Roš in Tuš. Prva jed po receptu Ana Roš so bili skutni njoki iz Planikine albuminske skute.
Aplikacija Optifarm Smart povezuje kmetije in zadruge s kupci
Po napovedih bomo čez nekaj leti spletne nakup opravljali le s pametnim telefonom, prek mobilnih aplikacij, kot je Optifarm Smart, ki jo je za prodajo pridelkov in hrane razvilo gorenjsko IT-podjetje Optifarm. Za letos imajo drzen cilj – do konca leta bi radi, da bi prek njihove aplikacije Optifarm Smart vsaj sto kmetij, zadrug in drugih lokalnih ponudnikov prodajalo svoje pridelke in izdelke.
»V našem IT-podjetju digitaliziramo kratke prehrambne verige tako, da prek mobilne aplikacije Optifarm Smart preprosto, pregledno in varno povežemo kmetijo s končnimi kupci. Okoli naše mobilne aplikacije gradimo IT-platformo, kjer bodo lokalni ponudniki na enem mestu dobili 'digitalno izložbo za svoje pridelke in živila', mi pa jim bomo pomagali pri pospeševanju prodaje in spletnem trženju,« razlaga direktor podjetja Gaber Terseglav.
Platforma Optifarm optimizira kratke prehrambne verige, saj povezuje ponudbo in povpraševanje, zagotavlja obvladovanje pogodb (ceniki) in logistike, vključno z izvedbo naročil in spremljanjem prevozov, ter omogoča integracijo z zalednimi sistemi.
Sprva so želeli mobilno aplikacijo predstaviti v drugi polovici prejšnjega leta, a so pri dokončevanju razvoja pohodili plin, da so z rojstvom aplikacije ujeli prvi val epidemije. Med njenimi uporabniki vidijo kmetije, kmetijske zadruge, lokalne trgovine z domačo hrano in pridelki, čebelarje in vinarje.
Optifarm podpre kmetije tudi pri trženju, in sicer tako, da na družbenih omrežjih objavlja novice, opozarja na akcijsko ponudbo in novosti, s tem pa zagotavlja tudi viralno trženje. S kmetijami se pogovarjajo o tem, kako bi lahko ponudbo in prodajo prek mobilne aplikacije še izboljšali, izobražujejo jih o spletnem trženju … Kmetije lahko povežejo tudi z logističnimi podjetji, ki poskrbijo za dostavo. »Smo pospeševalec prodaje za kmetije in se trudimo, da bi zrasli skupaj z njimi,« trdi Gaber Terseglav.
