'Vsako nasilje je nesprejemljivo, ne deli se na levi in desni politični pol'

"Vsako nasilje je nesprejemljivo, ne deli se na levi in desni politični pol. Zato mora biti tudi naš odziv na to skupen, sistematičen, načelen in ne politično opredeljen," je v pogovoru z voditeljem Žigo Bončo dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Spomnimo: v torek se je na Bavarskem dvoru v aktivistko Niko Kovač z vso silo zaletel moški in jo odrinil, ob tem pa med drugim vpil, da bo ubil njenega psa, in psoval Inštitut 8. marec. V petek popoldne pa je poslanec stranke SDS Branko Grims sporočil, da je doživel fizični napad na poti iz parlamenta na stopnicah v parkirišče Maximarketa. Takrat naj bi neznani moški pritekel za njim in ga od zadaj silovito potisnil po stopnicah.

Med razlogi za tovrstno nasilje pravosodja ministrica sicer vidi tudi spodbujanje nestrpnosti in najvišjih krogov družbenega in političnega življenja: "To, da se najvišji politični funkcionarji in drugi nosilci javnih funkcij ali vodilnih položajev ne znajo zadosti samoomejevati in sami uporabljajo žaljiv govor, zmerljivke ter osebno diskreditirajo tiste, s katerimi se ne strinjajo, je po mojem mnenju eden ključih vzvodov," opozarja, da ne moremo pričakovati, da bo temu sledila družba, če tisti na najvišjih položajih niso za zgled. Prav tako meni, da je eden izmed razlogov za širitev tega trenda razširjenost uporabe družbenih omrežij. Tam je ostre besede že doživela tudi sama.

Šepa implementacija

Kot pravi, je z vidika resornega ministrstva, ki ga vodi, ključna kazenskopravna zakonodaja, za katero pa sama poudarja, da mora biti tisti skrajni ukrep. Prepričana je namreč, da represija ni ključni odgovor, ampak sta to ozaveščanje in vzgoja. "Ampak če pride pa do najbolj skrajno zavržnih oblik sovražnega govora ali celo nasilja kot posledica tega, mora slediti tudi kazenskopravni odziv. Torej kazenskih pregon tistih dejanj, ki so v naši družbi označena kot najbolj zavržna. Kot tako je v našem kazenskem zakoniku opredeljeno kaznivo dejanje javnega spodbujanja k sovraštvu, nasilju ali nestrpnosti iz osebnih razlogov, kot so spolna usmerjenost, verska pripadnost, politično prepričanje," je spomnila, da je to kaznivo tudi z zaporom.

Kadar gre za objave na spletu, je mogoče kaznovati tudi avtorja takih vsebin. Zakon o kazenskem postopku daje na voljo posebne preiskovalne ukrepe, s katerimi je mogoče ugotoviti tudi identiteto teh objav, opozarja. "Mi kazenskopravne odzive na tem področju že imamo dobro urejene, šepa nam nekoliko implementacija. Okrepiti moramo verigo pravice, tako v fazi preiskovanja, kriminalistične preiskave in seveda tudi tožilski in sodni pregon teh dejanj. Tukaj šepamo in na to nas opozarja tudi Svet Evrope," pravi.

Sama bi se tega problema lotila sistematično, to bi moralo zajemati vse ravni družbe. Enotno bi se morali odzvati politika, mediji, pa tudi vzgoja in izobraževanje, saj se mora začeti že z ozaveščanjem najmlajših. Premier Robert Golob je sicer že napovedal ustanovitev akcijske skupine za sovražni govor, kar pravosodna ministrica pozdravlja.