Evropska unija bo prvič v zgodovini sprožila mehanizem, s katerim pogojuje izplačilo evropskih sredstev državi članici z njenim spoštovanjem vladavine prava, to pa bo storila v primeru Madžarske, je včeraj v evropskem parlamentu sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Naš sklep je, da se moramo (glede Madžarske) premakniti k naslednjemu koraku,« je dejala in prejela aplavz večine evropskih poslancev. Uradno Budimpešto je o začetku postopka obvestil komisar za proračun Johannes Hahn.
Pred tem je v razpravi dejala, da je glavni problem Madžarske korupcija. Kritiki vladavini premierja Viktorja Orbana očitajo postopen prevzem vpliva in nadzora nad demokratičnimi institucijami ter bogatenje njegovega kroga zaupnikov.
Očitno je evropska komisija z začetkom postopka načrtno čakala do madžarskih parlamentarnih volitev, ki so bile v nedeljo in na katerih je Orban prepričljivo zmagal. Njegova stranka Fidesz je v parlamentu dobila dvotretjinsko večino. Ob volilnem slavju je Orban »bruseljske birokrate« označil za svoje nasprotnike in dejal, da je njegova zmaga tako velika, da »se jo lahko vidi z Lune, prav gotovo pa tudi iz Bruslja«.
Madžarska je bila že doslej ob Poljski najbolj pod drobnogledom evropskih institucij zaradi vprašanj vladavine prava. Začetek postopka bo po pričakovanjih še zaostril odnose med Budimpešto in evropsko komisijo in lahko okrepi tudi razhajanja znotraj EU.
Končna odločitev ni blizu
Mehanizem pogojevanja izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem načel vladavine prava uradno obstaja šele od lani. Nastal je med pripravo evropskega proračuna in vzpostavitvijo sklada za okrevanje po pandemiji leta 2020. Zahtevale so ga zlasti bogatejše zahodne države, neto plačnice v evropski proračun. Uradna Budimpešta in Varšava sta mehanizem potem sodno izpodbijali, rekoč da gre za politično orodje s subjektivnimi kriteriji. Februarja letos je sodišče EU kot najvišji pristojni sodni organ njuno pritožbo zavrnilo.
Evropska komisija je sicer že pred včerajšnjo napovedjo od Madžarske terjala pojasnila o svojih pomislekih glede vladavine prava in dobila tudi odgovore, zdaj pa se je torej odločila, da mehanizem sproži. S tem je še bolj pod vprašajem že doslej zadržano izplačilo sedmih milijard evrov Budimpešti iz sklada za okrevanje po pandemiji ali vsaj del tega denarja, nezanesljiva so lahko tudi druga izplačila, denimo iz kohezijskih skladov. Bo pa postopek precej dolg. Po ocenah lahko traja vsaj pol leta, da evropska komisija pripravi vse potrebno za končno odločitev, ki jo sprejme Svet EU, torej države članice. Odločitev se sprejema s kvalificirano večino, podpreti jo mora najmanj 55 odstotkov članic (15 od 27) s skupno vsaj 65 odstotki prebivalstva EU.
V EU so proti Madžarski in Poljski v preteklosti sicer že začeli postopke zaradi vprašanj vladavine prava, neodvisnosti sodstva in medijev. Šlo pa je za drug postopek, in sicer po sedmem členu pogodbe o EU, ki se lahko konča z začasnim odvzemom glasovalnih pravic državi članici. To se še ni zgodilo in se tudi ne bo, saj bi morali voditelji držav članic – če bi postopek do te zadnje faze sploh prišel – odločitev sprejeti soglasno, Poljska in Madžarska pa bi si v tem primeru gotovo pokrili hrbet. x
