Voda od pranja zelenjave in sadja

V gospodinjstvih porabimo veliko vode tudi za pranje zelenjave, sadja in podobno. Zlasti slednjo prestrezimo, tudi če solato in sadje morda peremo pod tekočo vodo, ne v posodi. To je še posebej priročno, če si na vrtu ali z njim povezani terasi uredimo vsaj del letne kuhinje z vodo, da nam vode ne bo treba nositi na vrt iz hiše.

Voda od kuhanja – neslana

Za zalivanje rastlin je primerna ohlajena voda, v kateri smo denimo kuhali krompir v oblicah, blanširali zelenjavo in podobno. Živil, ki jih kuhamo v vodi, kot so testenine, riž, štruklji in sočivje, je veliko – a primerna je le tista, ki je nismo solili. Zalivanje s slano vodo bi rastline ugonobilo.

Kondenzna voda

Poleti, ko prostore hladimo s klimatskimi napravami, nastane tudi veliko kondenzne vode, saj klimatske naprave zrak razvlažujejo. Ta voda je mehka, tako kot deževnica, ki rastlinam najbolj ustreza. Če živimo v hiši, lahko to vodo po cevi v toplem delu leta speljemo v velike posode, ne v odtoke, in jo porabimo za zalivanje vrta. Kondenzna voda nastaja tudi pri kondenzacijskem sušilnem stroju, vendar je manj primerna zaradi možnosti, da se v njej naberejo delci vlaken in mehčalnih sredstev za perilo.

Postana mineralna voda?

Ste v shrambi odkrili založen komplet plastenk z radensko, donatom ali kakšno drugo mineralno vodo, ki imajo pretečen tok trajanja in postan okus? V času velike stiske z vodo na vrtu bi za zalivanje lahko uporabili tudi to, vendar se moramo zavedati, da za rastline takšna voda ni prav blagodejna. Znano je namreč, da tem bolj kot vodovodna voda, ki poleg klora vsebuje kalcij in druge mineralne primesi, prija deževnica, zato vodo iz vodovoda pustimo v posodi vsaj 24 ur, da se mineralni delci spustijo na dno, in potem (za občutljive in kisloljubne rastline) uporabimo le zgornje tri četrtine vode (seveda je prej ne mešamo). Še toliko bolj bi to veljalo narediti z mineralnimi vodami, kjer je teh snovi še več.

Zakaj pravzaprav rastlinam vode z minerali ne ustrezajo, če pa pogosto beremo, da jim lahko primanjkuje tega ali onega elementa? Res je, a pretok hranil iz tal po rastlini ni preprosta enačba, kot bi si jo utegnili predstavljati. Težave niso vedno le v njihovem pomanjkanju, problematično je lahko tudi njihovo preobilje. Takrat lahko začnejo delovati antagonistično in rastlini onemogočijo sprejem drugih elementov ali pa vplivajo na neprimeren pH zemlje.

Voda iz bioloških čistilnih naprav

Prečiščena voda iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki se sicer najpogosteje odvaja skozi ponikovalnico v okolje, je primerna za zalivanje zelenice, sadovnjakov, vinogradov, oljčnih nasadov, nikakor pa z njo ne smemo zalivati vrtnin, saj odpadna voda ni bakteriološko obdelana, če nima za modula za dezinfekcijo. Prav v zadnjih dneh so nekatera slovenska komunalna podjetja občanom za zalivanje okrasnih vrtov ponudila brezplačno možnost zalivanja z vodo iz čistilne naprave. Nikakor pa ta voda ni primerna za zalivanje zelenjave, ki jo potem zaužijemo, so denimo poudarili na komunali Slovenska Bistrica in dodali, da komunala tudi sama s to vodo zaliva zelenice.

Kaj pa »lastna« pozemna voda?

Podtalni viri vode, ki jih vodovodna podjetja uporabljajo za pitno vodo, morajo biti biološko neoporečni, kar pa ne velja nujno za podzemno vodo, ki jo z ročnimi ali motornimi črpalkami veliko vrtičkarjev črpa iz podtalja. Navadno gre v teh primerih za nahajališča podtalnice bliže površini, ki je poleg tega zaradi intenzivne rabe tal izpostavljena mogočim vplivom onesnaženja (gnojila, pesticidi). Resnici na ljubo je večina tovrstnih »pump« brez vodnega dovoljenja, ki ga je za takšno rabo treba pridobiti, niti nima opravljene mikrobiološke analize vode. Morebitna prisotnost zdravju nevarnih fekalnih bakterij in drugih onesnažil v tej vodi tako ni izključena.