Na širšem območju Slovenske Bistrice odpravili ukrepe
V občini Slovenska Bistrica se z današnjim dnem ukinjajo zaščitno in ogroženo območje ter ukrepi, ki so bili na teh območjih uvedeni zaradi pojava ptičje gripe pri domači perutnini. Vdor so potrdili 27. decembra lani. Medtem zaradi potrjenih primerov ptičje gripe pri prostoživečih pticah ostajajo veljavni ukrepi za celotno Slovenijo.
Vdor visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 oziroma ptičje gripe na manjše kmetijsko gospodarstvo na območju občine Slovenska Bistrica so potrdili 27. decembra lani, potem ko je sum postavil veterinar praktik na podlagi prijave lastnika o povečanem poginu perutnine. Na kmetiji so poleg kokoši imeli še race in gosi, vse te živali pa so bile po pojasnilih pristojnih neškodljivo odstranjene.
Takrat se je sestalo državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo zaščitno in ogroženo območje v polmeru treh oziroma desetih kilometrov od okuženega gospodarstva ter ukrepe, ki so se zadnji mesec dni izvajali na teh območjih v skladu z zakonodajo.
Po preteku predpisanega obdobja in izvedenih vseh ukrepih tako na okuženem kmetijskem gospodarstvu kot na območjih z omejitvami ter na podlagi negativnih rezultatov kliničnih pregledov in preiskav se z današnjim dnem na podlagi sklepov omenjenega organa odpravljajo vsi ukrepi ter zaščitno in ogroženo območje, so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Zaradi primerov visoko patogene ptičje gripe, potrjenih pri prostoživečih pticah, pa še vedno ostajajo veljavni ukrepi za celotno območje Slovenije. Uprava tako poziva rejce, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, saj lahko le tako zmanjšajo možnost vnosa bolezni v rejo in prenos med rejami.
Med drugim morajo poskrbeti za preprečevanje dostopa prostoživečim pticam, predvsem vodnim pticam, do perutnine, poskrbeti morajo za preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, prav tako naj omejijo obiske ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina. Upoštevajo naj tudi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, kot so namestitev razkuževalnih preprek in izvajanje razkuževanja, prav tako naj se izogibajo stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami.
Kot so še poudarili na upravi, je zelo pomembno tudi zgodnje odkrivanje bolezni.
Še vedno za celotno Slovenijo velja tudi, da je zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma tako, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Še naprej je prepovedano tudi krmljenje prostoživečih vodnih ptic. Posebna priporočila pristojnih veljajo tudi za lovce in ornitologe.
Prvi lanski primer visoko patogene ptičje gripe pri prostoživečih živalih so pri nas prav tako potrdili 27. decembra lani, in sicer pri poginjenem labodu grbcu na ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica. Od takrat so potrdili še več drugih primerov pri labodih grbcih, in sicer v občinah Hoče - Slivnica, Novo mesto, Lenart, Majšperk, Maribor, Krško, Starše, Škocjan in Grosuplje. Virus so potrdili tudi pri rečnem galebu v Mariboru, raci mlakarici v občini Majšperk, rumenonogem galebu na Ptuju in pri sivi čaplji v občini Škocjan.
Primer vdora ptičje gripe v rejo domače perutnine na območju Slovenske Bistrice je doslej edini potrjen primer ptičje gripe pri domači perutnini pri nas. Aviarna influenca je bila sicer po navedbah uprave prvič potrjena v Sloveniji leta 2006 pri divjih pticah, potem pa še v letih 2016, 2017, 2020 ter lani in letos.
