Genialen, prijazen, zloben, nežen, grob

Danes bi rojstni dan praznoval John Lennon. Lani je ob dvojnem jubileju, 80. obletnici njegovega rojstva in 40. obletnici smrti, izšla nova, v globine globokega glasbenika vrtajoča biografija, ki smo jo letos, naslovljeno John Lennon: Življenje, ljubezen in smrt največjega rokovskega zvezdnika, dobili tudi v prevodu.

V angleškem Kentu rojena Lesley-Ann Jones, ki je v minulih dveh desetletjih nanizala že ducat biografij zvezdnic in zvezdnikov popularne glasbe, od Freddieja Mercuryja do Kylie Minogue, novo knjigo odpre s tremi citati. Navaja tudi valižanskega pesnika Dylana Thomasa: “V meni živijo zver, angel in norec.” Zanima jo prav tak, zapleten, večplasten John Lennon, poln protislovij, napetosti. V njem je bilo več Johnov, ugotavlja: “Bil je kot bomba nasprotij. V enem trenutku razposajen norček, v naslednjem zagrenjen zoprnež. Enkrat zlobno nesramen, drugič kot cmerav otrok. Pretirano samozavesten, štorast, flegmatičen, paranoičen, lahko je bil divje ekstravaganten ali presenetlji-vo zadržan. Bil je je zloben, a nežen. Stiskaški, a radodaren. Negotov, čeprav prefinjen.”

Izvirni naslov, ki sprašuje, kdo je ubil Johna Lennona, smo v prevodu dobili okleščen do imena glasbenika, enak pa ostaja podnaslov, v katerem je glasbenik označen kot “največji rokovski zvezdnik”. Opletanje s superlativi se v umetnosti ne obnese in določanje prvenstva je tvegano početje, pa četudi govorimo o Beatlu.

Streli, ki so ga 8. decembra 1980 pokosili v New Yorku, so glasno odmevali po svetu, z njimi - z nejasnimi okoliščinami atentata in odzivi nanj ter neizmerljivim vplivom tako Beatlov kakor samega Lennona - se začne tudi biografija, v prevodu Simona Demšarja izdana pri Učilih.

Lesley-Ann Jones se še posebej posveti močnim ženskam, ki so Lennona oboževale ali ignorirale, mu škodovale ali pomagale, ga krepile ali slabile: vihravo, bohemsko mamo Julio je izgubil pri 17 letih, ko jo je na ulici v Liverpoolu zbil avto, vzgajala ga je stroga teta Mimi, s prvo ženo Cynthie se je poročil že zelo mlad, potem ko je zanosila in leta 1963 rodila Juliana, v novo življenje je vstopil z japonsko umetnico YokoOno, njena pomočnica May Pang je bila nekaj časa njegova ljubica ...

Knjiga bi bila še boljša, če bi avtorica bralcu prizanesla z osebnimi izpovedmi in se ognila ugibanju o tem in onem, dobrodošli pa so intervjuji z Lennonovimi sopotniki. Še več vrstic bi bilo treba posvetiti kultnim albumom iz poznejšega obdobja Beatlov, od Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band do Abbey Road, iz časa, ko najslavnejši bend na svetu ni več koncertiral, zato pa je tembolj raziskoval, snemal revolucionarno glasbo, odpiral vrata v nove svetove ... in razpadal. Slednjemu je botrovalo zlasti vse mučnejše sobivanje vsaj treh izvrstnih ustvarjalcev v enem samem bendu, spopad egov. Zlasti gredo v knjigi prehitro mimo Lennonovi samostojni albumi, začenši z izvrstnim John Lennon / Plastic Ono band, ki mu je sledil slavnejši Imagine, s katerim že pol stoletja sanjamo o svetu miru in ljubezni, brez meja, pohlepa, lastnine, lakote in ubijanja.

Knjiga nas popelje tudi na Lennonov zadnji koncert - ob zahvalnem dnevu, 28. novembra 1974, ga je v newyorški dvorani Madison Square Garden gostil Elton John, skupaj sta odigrala tri pesmi, nakar je sledilo pet “gospodinjskih” let, nakar se je leta 1980 Lennon vrnil na prizorišče. “Pravijo, da se življenje začne pri štiridesetih. Starost je samo stanje duha. Če vse to drži, sem bil potemtakem mrtev 39 let,” je prepeval. Zvezdnik, ki je bil vselej prijazen in odprt do oboževalcev, je ploščo Double Fantasy, odo novemu začetku, podpisal tudi fantu, ki ga je zatem ustrelil.

V newyorškem Centralnem parku se ob krogu z napisom Imagine zbirajo že štiri desetletja. Temu pravijo “najdaljša maša v krščanskem svetu”. Pa najboljšo muziko ima.

---