DL: Obletnica in medijski pragozd - Ob drevesu se zamislimo

6.5.2020 | 14:30

Kaj imata skupnega Kuala Lumpur in Novo mesto ali kako je Osvobodilna fronta ustanovila pred 70 leti Dolenjski list – Svoj prostor v časopisu mora dobiti še tako majhna vas ali zaselek

Mnogo glasov, en svet so naslovili mednarodno konferenco, ki jo je pred desetletji gostilo malezijsko glavno mesto Kuala Lumpur. Na njej so razpravljali o demokratizaciji sveta in tako tudi o tem, kako naj k demokratizaciji prispevajo mediji množičnega obveščanja. Šlo je torej za to, kako zagotoviti, da bodo številne glasove, ali rečeno drugače, glasove množic, slišali tisti, ki vodijo skupnost na svetovni, celinski, državni, lokalni in krajevni ravni.

Ne da bi slutili to poznejšo malezijsko konferenco, so pred sedemdesetimi leti v Novem mestu v želji po prav tistem, kar je vzel v precep omenjeni Kuala Lumpur, iz lastnih vzgibov ustanovili Dolenjski list. Leta 1950, 17. februarja, je izšla prva številka. Prvi urednik Dolenjskega lista je bil Jože Zamljen Drejče, edina novinarja oziroma člana uredništva sta bila Tone Gošnik in Peter Romanič.

Ustanovitelj Dolenjskega lista je bila, kot je v svojem zanimivem in izčrpnem preglednem članku ob 65-letnici Dolenjskega lista zapisal Igor Vidmar, novinar in sedanji član uredništva Dolenjskega lista, Osvobodilna fronta (OF), ta pa se je kasneje preoblikovala v SZDL (Socialistično zvezo delovnega ljudstva). Dolenjski list so si zamislili kot pokrajinski časopis za novomeški, trebanjski, črnomaljski in kočevski okraj. »Neverjetni zagnanosti in trudu Jožeta Zamljena, ki je bil tedaj tudi ravnatelj vajeniške šole, gre zasluga, da je časopis preživel prvo leto, nemalo zaslug za izid vsake številke našega časopisa pa so tedaj imeli tudi številni dopisniki, med katerimi velja posebej omeniti tudi pesnika Severina Šalija ter ustanovitelja in prvega ravnatelja Knjižnice Mirana Jarca Boga Komelja,« navaja Vidmar.

Leta 1951 so na sestanku dopisnikov, ki so se ga udeležili sekretar okrajnega komiteja KPS in sekretarji vseh štirih okrajnih odborov OF, sprejeli dva pomembna sklepa. Prvi je bil, da se vključijo v tekmovanje med lokalnimi časopisi, ki ga je razpisal izvršni odbor OF, drugi, da povabijo k sodelovanju nove dopisnike. Takole so zapisali: »Dolenjski list, ki se z vsakim dnem bolj in bolj širi, ima še vedno premalo dopisnikov. List je ljudski, je glasilo OF v vseh štirih okrajih, zato naj vanj dopisuje ljudstvo, ne le nekaj dopisnikov. Člani OF smo skoraj vsi, naša dolžnost je zato, da se lista oprimemo z ljubeznijo in mu z življenjskimi dopisi tudi pomagamo pri dvigu. Vabimo vse, ki imate veselje do dopisovanja: 'Dopisujte Dolenjskemu listu!' Ni važna pisava, važna je vsebina dopisa.«

Februarja leta 1951 je Tone Gošnik od Zamljena prevzel urednikovanje. Pod Gošnikovim vodstvom je Dolenjski list uspešno prestal tekmovanje med slovenskimi lokalnimi glasili in postal celo največji pokrajinski časopis v Jugoslaviji ter sredi šestdesetih let krepko presegel naklado trideset tisoč izvodov. Vidmar ugotavlja, da gre uspeh časopisa pripisati tudi Gošnikovi zvestobi nekaterim načelom, med drugim tudi temu, da mora svoj prostor v časopisu vsaj s kratko notičko vsaj enkrat na leto dobiti še tako majhna vas ali zaselek in da ne sme biti nobenega vsaj kolikor toliko pomembnega dogodka, o katerem Dolenjski list, ki se je kmalu razširil še na območje Posavja, ne bi pisal. Kot je ob nekem jubileju zapisal Gošnikov naslednik Marjan Legan, je Dolenjski list z njim postal pokrajinski list z največjo naklado ter ugledom, da so ga dajali drugim za zgled. Bil je bran, odmeven, angažiran in bojevit, predvsem pa ljudski v vsem plemenitem pomenu te besede.

Dolenjski list je imel v sedemdesetih letih šest odgovornih urednikov: prvo leto Jožeta Zamljena Drejčeta, od leta 1951 do 1972 Toneta Gošnika, od leta 1972 do jeseni 1999 Marjana Legana, od leta 1999 do spomladi leta 2014 Jožico Dorniž, po njenem odhodu je funkcija odgovorne urednice pripadla Sonči Nered Čebašek, od 1. januarja 2016 pa je odgovorna urednica Renata Žnidar. Časopis so v letih njegovega izhajanja občasno urejali tudi Marjan Moškon kot sekretar uredništva in tehnični urednik, Igor Vidmar kot namestnik odgovorne urednice ter Breda Dušič Gornik kot namestnica odgovorne urednice in izvršna urednica.

Svet ostaja en, glasov na njem je vse več, saj se je postoterilo število sredstev, skozi katera glasovi lahko prihajajo, in tudi dejansko prihajajo v svet iz še tako majhne vasi ali zaselka in od še tako neznanega prebivalca sveta. Na svetu izginja pragozd dreves. Nastaja pa neki drug pragozd, pragozd najrazličnejših medijev in na milijone medijskih sporočil, ki v nekaj trenutkih lahko obkrožijo svet. Ampak v tem pragozdu zaradi gozda mogoče sploh ne vidimo dreves. Tu ob posameznem drevesu se mora začeti razmislek, kdo smo, kaj pomenimo drugim in kaj drugi pomenijo nam – vse to tudi globoko v duhu nastanka Dolenjskega lista pred sedmimi desetletji in z mislijo na svet prihodnosti in na glasove v njem.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 20. februarja 2020

M. Luzar