Novi-stari predsednik Brazilije Lula je bil velik ljubljenec globalne zahodne levice – med drugim je bil najljubši politik ameriškega predsednika Baracka Obame. Kot pri vseh levičarjih je levi zahod zamižal na eno oko, da je bil Lula velik podpornik globalnih tiranov, zahodne države pa je upošteval le takrat, ko so bili na oblasti socialisti. Očitno se bo v svojem drugem mandatu nehal pretvarjati, da je običajni tip pragmatičnega politika in se bo povsem posvetil svoji ljubezni do avtokracije.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je tako v svojih prvih mesecih na položaju zavrnil, da bi se pridružil predsedniku Bidnu pri obsodbi ruske invazije na Ukrajino, dovolil iranskim vojaškim ladjam, da pristanejo v Riu de Janeiru, in poslal višjega svetovalca, da se sreča z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom.
Da pa bo bera polna, se bo danes Lula odpravil v Peking na zaključek tridnevnega potovanja po Kitajski. Več kot 200 brazilskih poslovnih voditeljev se je pred Lulovim prihodom odpravilo na Kitajsko, da bi sklenili kup dogovorov, ki bodo Brazilijo približali njenemu največjemu trgovinskemu partnerju v času, ko so odnosi med Washingtonom in Pekingom vse bolj napeti. Lulin urnik bo vključeval postanek v šanghajskem obratu Huaweija, telekomunikacijskega velikana, ki je bil podvržen sankcijam ZDA.
V kitajski prestolnici se bo Lula srečal s Xi Jinpingom, najvišjim voditeljem države, ki si prizadeva obrniti mednarodni red pod vodstvom ZDA in postaviti Kitajsko kot posrednika diplomatske moči. Brasilia medtem pomaga Pekingu okrepiti valuto juan v primerjavi z dolarjem. Lulova lanska zmaga na volitvah nad Jairjem Bolsonarom, nekdanjim vojaškim častnikom, je na zahodu vzbudila lažne upe, da bi lahko bila najbolj naseljena država Latinske Amerike partner pri spodbujanju demokratičnih norm na zahodni polobli in onstran.
Lula opominja svet na svoj pristop k zunanji politiki – ki je v skladu z njegovim prvim mandatom, ko je redno nasprotoval Washingtonu ali Zahodu. Še posebej se je to pokazalo v primeru ruske invazije. Brazilija je februarja podprla resolucijo ZN, ki poziva k miru in od Moskve zahteva umik vojakov iz Ukrajine. Toda nekaj tednov kasneje je Lula zavrnil podpis izjave z vrha za demokracijo predsednika Bidna, ki je obsodil ruski napad na sosedo. Višji svetovalec je dejal, da Lula ne verjame, da je forum primeren kraj za razpravo o vojni.
V nasprotju z Bolsonarovim borbenim izolacionizmom je Lula že dolgo poskušal razširiti vlogo Brazilije na svetovnem prizorišču. Trdi, da bi morala Brazilija, kjer živi več ljudi kot v stalnih članicah Varnostnega sveta ZN Rusiji, Veliki Britaniji in Franciji, dobiti članstvo v tem elitnem klubu. “Brazilija želi reformirati svetovno upravljanje,” je za The Washington Post povedal Celso Amorim, višji svetovalec predsednika. “Radi bi imeli svetovno upravljanje, ki ne bi bilo videti kot sedanji Varnostni svet.”
Kot brazilski predsednik od leta 2003 do 2010 si je Lula prizadeval za večpolarno svetovno ureditev, ki bi podpirala najhitreje rastoča gospodarstva na svetu, ne da bi od njih zahtevala, da sprejmejo posebne politične vrednote. Leta 2009 se je Lula skupaj s kolegi voditelji Dmitrijem Medvedjevom iz Rusije, Kitajcem Hu Jintaom in Indijcem Manmohanom Singhom udeležil prvega vrha držav BRICS – velikih in razvijajočih se gospodarstev Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike – ki se predstavljajo kot skupina sedmih najrazvitejših gospodarstev.
Države BRICS so leta 2015 kot alternativo Mednarodnemu denarnemu skladu ustanovile lastno finančno institucijo, Novo razvojno banko. Združeni arabski emirati, Urugvaj in Bangladeš so se pridružili leta 2021, medtem ko je Egipt postal član prejšnji mesec. Lula naj bi proslavil nadaljnjo vodilno vlogo Brazilije v bloku v četrtek, ko bo njegova naslednica na mestu predsednice Dilma Rousseff inavgurirala vodjo banke na sedežu v Šanghaju.
Države BRICS – temelj spremembe globalnega sistema?
Kitajska in Brazilija sta svoje medsebojne vezi – in z Rusijo – prikazali kot vse večje globalne posledice. Kitajski veleposlanik v Braziliji Zhu Qingqiao je v intervjuju za državne medije v torek opisal BRICS kot “temelj za spremembo globalnega sistema upravljanja”. Nobena od držav BRICS trenutno ne uvaja sankcij proti Rusiji. Zlasti povečana trgovina med Rusijo in Kitajsko je pomagala nekoliko zmanjšati zahodne sankcije, Peking pa je izkoristil pogoje, da bi več podjetij spodbudil k trgovanju z juanom – v nekaterih primerih jim je omogočil, da popolnoma zaobidejo dolar.
Brazilija se zanaša na Rusijo kot glavnega dobavitelja gnojil za svoj kmetijski sektor, kar spodbuja njen cvetoči izvoz na Kitajsko. Trgovina Rusije z Brazilijo in Kitajsko je leta 2022 dosegla rekordne vrednosti. Nekaj ur pred Lulinim prihodom v Šanghaj so kitajski državni mediji poročali, da je brazilska podružnica kitajske državne banke poravnala svojo prvo čezmejno transakcijo v kitajski valuti. Brazilska centralna banka je ta mesec objavila, da je juan prehitel evro kot druga največja mednarodna rezervna valuta v državi.
“Vidimo vse več zmogljivosti Kitajske, da deluje kot alternativa [Zahodu] in razvija diplomatska zavezništva, ki to poudarjajo,” je dejala Margaret Myers, direktorica programa za Azijo in Latinsko Ameriko pri Interju. “BRICS vse bolj igra to vlogo in Lula kot ustanovitelj skupine bo nagnjen k krepitvi te vizije.” Lula naj bi se srečal tudi s predstavniki kitajskega proizvajalca električnih avtomobilov BYD, ki želi prevzeti nekdanjo Fordovo tovarno v severovzhodni brazilski zvezni državi Bahia.
Lula trdno na strani Putina
Lula je že večkrat namigoval, da je tudi Ukrajina odgovorna za vojno – tako, da se brani. “Če eden noče, se dva ne moreta boriti,” je dejal Lula na januarski tiskovni konferenci z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, poroča Politico. Med virtualnim srečanjem marca z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Lula ponovil svoje nedavne pozive k “mirovnemu klubu” neuvrščenih držav, ki bi posredoval med Rusijo in Ukrajino. Ko je Lula februarja obiskal Bidna, v Washingtonu ni dobila velikega odmeva. Lula v Pekingu upa na tako toplo dobrodošlico, kot jo je prejel na dveh državniških obiskih na Kitajskem med svojim prvim predsedniškim mandatom, ko je užival v posebej tesnih odnosih s takratnim voditeljem Hujem.
Brazilsko gospodarstvo je med Lulovim prvim predsedovanjem doživelo razcvet, predvsem po zaslugi visokih cen surovin in prodaje na Kitajsko. Trgovine med državama, ko je leta 2003 prevzel Lula, praktično ni bilo; šest let pozneje je bila Kitajska največji trgovinski partner Brazilije. Lani je ta obseg trgovine presegel 150 milijard dolarjev po statistiki brazilske vlade, predvsem s kmetijskimi proizvodi, kot sta govedina in soja.
Koketiranje s Kitajsko
Brazilski vladni ministri in poslovni voditelji, vključno z direktorji največjih brazilskih izvoznikov govejega mesa in soje, so prejšnji mesec odpotovali na Kitajsko, da bi sklenili posle s kitajskimi podjetji. Po srečanju med brazilskim ministrom za kmetijstvo Carlosom Fávarom in kitajskim ministrom za carino Yu Jianhua je Peking uradno odpravil prepoved brazilske govedine, ki jo je Brazilija prostovoljno uvedla februarja po poročanju o primeru bolezni norih krav. Med 29-dnevno prekinitvijo so brazilski izvozniki govejega mesa povedali, da so po poročanju lokalnih medijev izgubili približno 25 milijonov dolarjev na dan.
Kitajski carinski organ je odobril tudi izvoz iz devetih dodatnih obratov za predelavo govedine in perutnine, še 50 pa jih je v pregledu, je v sredo poročal kitajski poslovni medij Caixin.
Drugi sporazumi naj bi vključevali kitajske naložbe v visokotehnološke zmogljivosti v Braziliji, vključno z napravami za sončno energijo in novim opazovalnim satelitom, ki lahko spremlja amazonski pragozd tudi v oblačnem vremenu.
Na dnevnem redu so verjetno tudi podnebne spremembe. Xi je izrazil kitajsko zavezanost zmanjšanju emisij ogljika; Lula je obljubil, da bo ustavil krčenje gozdov v Amazoniji, potem ko je Bolsonaro tam spodbujal razvoj.
Eden od ustanoviteljev zloglasnega Foruma Sao Paulo
Kako želi skrajna levica preurediti našo družbo v bolj poslušno, bolj egalitaristično in do oblasti nekritično, v knjigi Forum Sao Paulo izčrpno opiše avtor Alejandro Peña Esclusa. Lula je eden od ustanoviteljev skrajno levega foruma. V drugi polovici 20. stoletja smo bili priča vzponu levičarskih ideologij, ki so se prebijale v ospredje s pomočjo dolgega pohoda skozi institucije ter kulturne vojne. Forum v Sao Paolu združuje južnoameriške levičarske stranke in se poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih ciljev. Čeprav gre za drugačno okolje od našega, lahko opazimo vzporednice z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi.
Andrej Žitnik