Zagovorniki brexita v Veliki Britaniji, ki so po izstopu iz EU napovedovali sklepanje velikih dvostranskih trgovinskih sporazumov, so nekaj podobnega pričakovali od prvega obiska premierja Borisa Johnsona pri ameriškem predsedniku Joeju Bidnu v Beli hiši. Morda pa že kar določitev datuma podpisa sporazuma, ki ga je prejšnji predsednik ZDA Donald Trump Johnsonu in Veliki Britaniji po izstopu iz EU obljubljal kot nekaj hitrega in samoumevnega. Realnejši politični opazovalci na Otoku so imeli po Bidnovem prevzemu oblasti in demokratski večini v kongresu drugačna pričakovanja, namreč da bodo ZDA okrepile vezi z EU oziroma s celinsko Evropo, Veliko Britanijo pa, podobno kot je storil Barack Obama, potisnile bolj proti koncu vrste.
Biden je imel pred srečanjem s premierjem Velike Britanije, ki naj bi imela z ZDA posebne odnose, prvič govor v Združenih narodih in dal največji poudarek potrebi po kolektivni akciji skupnosti narodov. Brexit je bil nekaj obrnjenega: akcija ene države, ki je zapustila najuspešnejšo zvezo držav v zgodovini
Velika Britanija v sporazum ZDA-Kanada-Mehika?
Bidnovemu govoru v OZN je v torek zvečer sledilo srečanje na štiri oči z Johnsonom v Ovalni pisarni Bele hiše. Britanski premier je pred srečanjem trdil, da ameriško-britanski odnosi že desetletja niso bili tako dobri, kot so zdaj, ni pa bilo videti, da bi ameriška stran to s čim potrdila. Johnsonova največja želja, sklenitev trgovinskega sporazuma z ZDA, je po mnenju opazovalcev naletela na hladen Bidnov sprejem. »Skozi to se bomo morali prebiti,« je dejal ameriški predsednik, ki ni pokazal nobenega navdušenja za sporazum. Bolj kaže, da je Johnsona prepričeval, naj se Velika Britanija pridruži obstoječemu sporazumu ZDA, Kanade in Mehike. Na britanski strani niso zanikali, da se to utegne zgoditi, a so poudarili, da glavni cilj ostaja dvostranski sporazum z ZDA, ki pa so povečale carine na uvoz britanskega viskija in govedine. V Londonu menda upajo, da bodo ZDA vsaj zmanjšale carine na izvoz britanske ovčetine.
Macron in Biden mirila duhove
Biden, znan po ponosu na irske korenine, je spet opozoril, da brexit ogroža stabilnost Severne Irske. Johnson pa je v Bidnu našel dobrodošlega partnerja v bitki s podnebnimi spremembami pred novembrskim vrhom na Škotskem pa tudi pri soočanju s Kitajsko.
Govorila sta tudi o Aukusu, novem varnostnem partnerstvu ZDA, Velike Britanije in Avstralije, ki je po Johnsonu potencialno zelo koristen za svet. Premier se je med obiskom v ZDA na samosvoj način ponorčeval še iz ogorčenih Francozov, ki ta sporazum razumejo kot nož v hrbet, ker so z njim ob posel, v katerem bi Avstralija od njih kupila dvanajst podmornic. Predsednika Emmanuela Macrona je Johnson v francosko-angleški mešanici pozval, naj se umiri in mu da mir (»donnez-moi un break« in »prenez un grip«).
O Aukusu, ki ga imajo britanski vojaški analitiki za trumpovski poskus postavljanja po robu kitajskemu vplivu v spornih vodah Južnokitajskega morja, sta včeraj po telefonu govorila in duhove malce pomirila Biden in Macron, ki bo poslal francoskega veleposlanika nazaj v ZDA, te pa so v izjavi med vrsticami priznale, da je bila komunikacija s Francijo o Aukusu pomanjkljiva.
