Na Škotskem so včeraj namerili najvišjo septembrsko temperaturo v zadnjih 115 letih. V kraju Charterhall je bilo 28,6 stopinje Celzija. Zadnjič je termometer več pokazal leta 1906: 32,2 stopinje na gradu Gordon v kraju Moray. Škotska premierka Nicola Sturgeon pa je medtem zvišala politično temperaturo v odnosih z Anglijo in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. V škotskem parlamentu je namreč razgrnila zakonodajni program svoje vlade do naslednjih volitev, iz katerega najbolj odmeva napoved novega referenduma o škotski neodvisnosti pred koncem leta 2023.
Pričakovali so ga letos
Pred pandemijo so referendum pričakovali v tem letu, a kot veliko drugega je novi koronavirus, s katerim se je Sturgeonova veliko uspešneje spopadla kot njen britanski kolega Johnson, pokvaril tudi načrte o novem, drugem odločanju o škotski neodvisnosti (na prvem leta 2014 je zanjo glasovalo 45, proti pa 55 odstotkov Škotov). Državni upravi je Sturgeonova ukazala, naj začne »na novo pripravljati argumente za neodvisnost, na podlagi katerih bi se lahko Škoti podučeno odločili o prihodnosti Škotske«.
To je prvi zakonodajni program vlade, odkar so se ji pridružili Zeleni, s katerimi je vladajoča Škotska nacionalna stranka (SNP) avgusta sklenila sporazum o sodelovanju. Zeleni so tako prvič v britanski zgodovini v kakšni od otoških vlad. Sovoditelja stranke sta v vladi dobila ministrska položaja. Eden od pogojev sodelovanja je bila podpora Zelenih škotski neodvisnosti.
Večina pričakuje odločitev za odhod
Po najnovejših raziskavah javnega mnenja večina Škotov nič bolj ne podpira neodvisnosti, kot je kazalo zadnje leto. Če odmislimo neodločene, pa imajo zagovorniki neodvisnosti še vedno precejšnjo prednost. Večina pa podpira izvedbo novega referenduma pred naslednjimi škotskimi parlamentarnimi volitvami (2025).
Najbolj zanimiv je izid raziskave, v kateri so spraševali po oceni, kako bi se Škoti po njihovem odločili, če bi bil referendum v naslednjih šestih mesecih. 40 odstotkov jih je mislilo, da bi večina glasovala za neodvisnost, 36 odstotkov, da bi večina glasovala proti, 24 odstotkov pa jih »ni vedelo«. Vladajoča stranska SNP ocenjuje, da ta raziskava kaže, da je večina Škotov za novo priložnost za izrekanje o neodvisnosti in da jim tega London ne more ter ne sme preprečiti. Nicola Sturgeon se ob tem zaveda, da bi nova zavrnitev pokopala njeno željo po neodvisnosti za najmanj eno generacijo.
Johnson pa vztraja, da njegova vlada ne bo dovolila novega referenduma. V Londonu konservativna vlada Sturgeonovi očita, da bi se morala osredotočiti na okrevanje po pandemiji, ne pa na referendum o neodvisnosti. »Konservativci ne morejo nadaljevati zanikanja demokratične stvarnosti, in če bodo to poskušali nadaljevati, se bo to izkazalo za nevzdržno,« odgovarja SNP. Svojo prepričljivo četrto zaporedno zmago na letošnjih majskih škotskih parlamentarnih volitvah, na katerih so osvojili 64 od 129 sedežev (enega manj od večine), ima SNP za jasen mandat za razpis referenduma, ki ga je izrecno obljubljala v predvolilnem programu, resda po okrevanju po pandemiji.
