Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa.

Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

profimedia

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

Arhiv

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Najstarejše leseno kolo na svetu je imelo posnemovalce še do nedavnih dni! 😮 Pred kratkim nas je arheolog Andrej Preložnik z Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerza na Primorskem opozoril, da so vozove s čisto podobnimi kolesi, katerih ostanek so arheologi leta 2002 po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stare gmajne pri Verdu, izdelovali in uporabljali na Sardiniji še pred okoli 100 leti – s stališča arheologije torej res nedavno! 🤩 O tem je zapisal: »Vozove z masivnimi kolesi, včasih ojačane z železjem, a načeloma vedno enoosne, so še pred sto leti uporabljali na Sardiniji. Zelo spominjajo na makete in replike, ki so nastale na osnovi najdbe z Ljubljanskega barja. Zanimivo je, da je bil zgornji del snemljiv, kar ustreza ostankom z Barja.« @upr.si

A post shared by Mestni muzej Ljubljana (@mestnimuzejljubljana) on Apr 16, 2020 at 11:50pm PDT

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obiščite depoje državnih muzejev v sklopu @parkvojaskezgodovine. Vas zanimajo: … najstarejši, najtežji in največji računalnik v Sloveniji? … legendarni stoli iz kolekcije Rex? … prvi slovenski prenosni televizor v nekdanji Jugoslaviji? … naprava za varjenje optičnih vlaken in njena povezava s prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah? … Marlesova kuhinja Cocktail variant, kakršnih je bilo izdelanih več kot pol milijona? … slovenska igrača, ki je na svetovni razstavi igrač v Tokiu postala igrača dneva? … in drugi zanimivi predmeti iz bogatih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniški muzej Slovenije. 📣 Vodeni ogledi vsako soboto do 27. junija 2020. Termina ogledov z vodenjem v slovenščini: 1️⃣0️⃣.3️⃣0️⃣ in 1️⃣2️⃣.3️⃣0️⃣ Trajanje vodenega ogleda: 60 min. Na začetek vodenega ogleda počakajte pred vhodom v depoje. Vstop je brezplačen. . . . #MuzejNZS #muzejnovejsezgodovine #Tivoli #tivolipark #parktivoli #zgodovina #muzej #cekinovgrad #Slovenija #Ljubljana #Slovenia #museum #history #museumofcontemporaryhistory #cekincastle #past #ifeelslovenia #museumlover #visitljubljana #visitslovenia #ljubljanamuseum #todoinljubljana #funmuseums #heritage #slovenians #ljubljanaculture #LJkultura #computer #opendepot #guidedtour

A post shared by Muzej novejše zgodovine SLO (@muzejnzs) on May 29, 2020 at 3:27am PDT

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Preberite še: Kliknite na našo super rubriko Odkrivamo Slovenijo , kjer najdete kup idej za izlete po Sloveniji