8,2 milijona volilnih upravičencev na Madžarskem bo imelo jutri priložnost oddati glas na parlamentarnih volitvah, na katerih se premier Viktor Orban poteguje za svoj četrti zaporedni, skupno pa peti mandat na čelu vlade. Na drugi strani mu tokrat združena opozicija s skupnim premierskim kandidatom Petrom Markijem Zayem predstavlja največji izziv vse od velike volilne zmage leta 2010, odkar je nepretrgano na oblasti.
Orbanovi stranki Fidesz ankete dajejo nekaj odstotkov prednosti. Opazovalci so precej različnih mnenj, kaj bi to lahko pomenilo v praksi. Ocene se gibljejo od tega, da bo 58-letni premier močno zmagal, do tega, da mu bo to uspelo ali spodletelo za las. Neodločenih je še okoli pet do deset odstotkov volilcev, ki bodo odločilni za razplet. Volilni sistem, ki ga je Orban po osvojitvi dvotretjinske večine v navezi s krščanskodemokratsko ljudsko stranko (KDNP) leta 2012 spremenil, je bolj naklonjen Fideszu, zato bi morala po ocenah opozicija dobiti kakšnih pet odstotkov glasov več, da bi zmagala.
Volilni sistem pomaga Fideszu
Madžari bodo volili 199 članov parlamenta. Od teh jih bodo 106 izvolili v prav toliko okrožjih po enokrožnem večinskem sistemu (zmaga kandidat, ki dobi vsaj en glas več od tekmecev). Preostalih 93 bodo izvolili po proporcionalnem sistemu, pri čemer je celotna država ena volilna enota. Vendar je tu dodatek: pri izračunu deležev po proporcionalnem sistemu stranka dobi še pribitek glasov iz glasovanj v okrožjih. Če je njen kandidat v nekem okrožju izgubil, dobi tolikšen pribitek, kot je kandidat v okrožju dobil podpore. Če pa je zmagal, dobi stranka toliko pribitka, kot je zmagovalca ločilo od prvega zasledovalca. Vse to, skupaj z opravljenim prerisovanjem meja volilnih okrožij, naj bi šlo na roko Fideszu, ki je na zadnjih volitvah osvojil dvotretjinsko večino z manj kot petdesetimi odstotki dobljenih glasov. Volilni prag znaša pet odstotkov (za manjšinske stranke je nižji), za predvolilne koalicije dveh strank deset odstotkov, za koalicije treh in več strank pa petnajst odstotkov.
Tudi zaradi tega je opozicija, ki je že na lokalnih volitvah leta 2019 dosegla nekaj presenetljivih zmag, stopila skupaj. Desnosredinskega 49-letnega Markija Zaya, župana mesta Hodmezovasarhely, je skupaj izbralo šest članic pisane koalicije, ki jo sestavljajo stranke od levosredinskih socialistov in okoljske LMP do liberalnega Momentuma in Jobika, ki je bil nekdaj skrajno desen, pa se je pomaknil proti sredini. Šest strank je oblikovalo predvolilno koalicijo Enotno za Madžarsko, ki v vsakem od 106 okrožij nastopa z enotnim kandidatom.
Ukrajina, kot kaže, ne bo odločilna
Volitve bodo pozorno spremljali tudi v tujini. V EU letijo kritike na Orbana zaradi položaja sodstva in medijev, ki so v dobršni meri vsaj pod posrednim vplivom oblasti, ter (ne)spoštovanja demokratičnih standardov in svoboščin. Njegovo vladavino doma spremljajo dobri gospodarski kazalci, predstavlja se kot zagovornik tradicionalnih vrednot, ki bo v negotovih časih zagotovil varno državo. V to sporočilo je Fidesz zavil tako svoje nasprotovanje evropskim begunskim kvotam kot dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom oziroma odločitev, da ne dovoli prevoza orožja za Ukrajino čez madžarsko ozemlje. Vojna v Ukrajini tako vsaj po anketah sodeč ni bistveno spremenila razmerij.
Opozicija, ki v kampanji ni mogla skriti, da je notranje zelo pisana in težko najde soglasje, volilcem sporoča, da se odločajo »med vzhodom in zahodom«. Obljublja, da bo državo demokratizirala, dosegla sprostitev zamrznjenih evropskih sredstev za Madžarsko in uvedla evro. Po ocenah analitikov bi bil v primeru zmage njen največji izziv verjetno to, da bi ostala povezana in se ne bi razklala, čemur pa se bo težko izognila v primeru poraza.
