Zakaj je pomembno urjenje spomina?
Večkrat slišimo izraz možganski fitnes, kaj pomeni?
Možganski fitnes vključuje interaktivni trening spomina, sklop pogovornih, pisnih in gibalnih vaj, ki je namenjen vsem starostnim skupinam, še posebej pa tistim, ki so zaradi stresa, bolezni ali starosti izpostavljeni upadu spominskih sposobnosti ali pa so doživeli na primer možgansko kap.
Vaje so prirejene posameznikovim težavam, potrebam, stanju in sposobnostim, izboljšajo pozornost, zaznavanje in vnos informacij, izboljšajo kratkoročni spomin in shranjevanje informacij v dolgoročni spomin, kar tudi izboljša priklic na novo shranjenih informacij. Vaje so najučinkovitejše, če se izvajajo individualno pod strokovnim vodstvom trenerja.
Zakaj je urjenje spomina tako pomembno za starejše?
Z leti se upočasni priklic podatkov, težko se spomnimo določenih imen, datumov, krajev, dogodkov ali pa se jih sploh ne. Težje si zapomnimo informacije, potrebne za opravljanje vsakodnevnih nalog, recimo navodil za uporabo telefona. Težave nastanejo tudi pri orientaciji, načrtovanju, v komunikaciji, kar otežuje normalno, spontano življenje in izkrivlja človekovo samopodobo. Upad spominskih sposobnosti vodi v zapiranje vase v že tako družabno okrnjenem načinu življenja, kar je ravno nasprotno od priporočil za izboljšanje spomina, to pa so gibanje v naravi, druženje, umske aktivnosti in mediteranska prehrana.
Poleg tega so z leti pogostejša bolezenska stanja, na primer sladkorna bolezen, zvišan holesterol, srčno-žilne bolezni. Posledice manjših, nezaznavnih kapi tudi povzročajo kognitivne motnje in nevarnost za razvoj demence je zelo velika.
Zakaj je pomembna pozornost?
V moji dolgoletni praksi treninga spomina se je pokazalo, da je pri vajah največ pozornosti treba nameniti pozornosti sami. Gre za kvaliteto vnosa informacij, od katere je odvisno, kaj in koliko si bomo zapomnili, zato z izbranimi vajami in delom s čutili lahko že po dveh do treh mesecih dosežemo opazno izboljšavo. Predvsem je pomembno zavedanje, da z boljšim zaznavanjem okolja in svoje umeščenosti vanj premagujemo rutino, ki nam onemogoča, da bi prepoznavali lastnosti, s katerimi pravzaprav prikličemo podatek, ki smo si ga želeli zapomniti. Tudi stres, nespečnost, psihiatrična stanja in nekatera zdravila lahko vplivajo na zmanjšano pozornost.
Kakšne vaje svetujete starejšim?
Svetujem poslušanje radijskih oddaj in zapisovanje vsebine, branje časopisnih člankov in potem pripovedovanje obnove članka, branje besed narobe oziroma na glavo, redno poslušanje glasbe, ki nam je všeč. V pomoč so tudi učenje tujih besed, pregovorov v tujem jeziku ter odštevanje in seštevanje »na pamet«. Med hojo se posvetimo vonju v naravi. Pišimo si pisma, s pisalom na papir. Poskusimo priklicati, kaj je na naslovnici današnjega časopisa.
Kako lahko urjenje spomina pomaga pri preprečevanju demence?
Vaje so zasnovane tako, da se napredovanje upada spominskih sposobnosti bistveno zmanjša, poveča se sposobnost zaznavanja, pozornost, kar posledično vpliva tudi na boljše ravnotežje in preprečuje padce. Zelo pomembno je, da prepoznamo posameznikove težave in vaje priredimo tako, da se tam, kjer smo šibki, stanje slabšanja upočasnjuje. Kjer smo dobri, pa treniramo, da smo še boljši, torej, da se ustvarjajo nove povezave, ki omogočajo boljši spomin, predvsem shranjevanje in priklic informacij. Brez treninga pozornosti pa ne moremo doseči uspešnega treninga spomina, zato pri starejših dajem prednost ravno tej sposobnosti, ki jo z rednim treningom lahko lepo izboljšamo.
