Črnogledost podjetja FedEx (opaža, da se razmere v zadnjih tednih opazno slabšajo) je še dodatno prestrašila Wall Street, potem ko je bilo podobna svarila slišati že z vrhov Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Če bo ameriško (in s tem svetovno) gospodarstvo res doživelo trd pristanek in bo recesija resna (da ne omenjamo še kakšnih dodatnih geopolitičnih pretresov), potem so delnice trenutno še vedno predrage. Foto: Reuters
Črnogledost podjetja FedEx (opaža, da se razmere v zadnjih tednih opazno slabšajo) je še dodatno prestrašila Wall Street, potem ko je bilo podobna svarila slišati že z vrhov Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Če bo ameriško (in s tem svetovno) gospodarstvo res doživelo trd pristanek in bo recesija resna (da ne omenjamo še kakšnih dodatnih geopolitičnih pretresov), potem so delnice trenutno še vedno predrage. Foto: Reuters

Ključna novica tedna je bila, da je avgustovska inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (indeks CPI), z 8,3 odstotka presegla pričakovanja. "Ali zdaj sledi Fedovo višanje obresti za 100 točk," so se spraševali pri Commerzbanki. V torek in sredo bo namreč ameriška centralna banka na rednem zasedanju gotovo spet privila obresti. Na prejšnjih dveh sejah je Fed obresti vsakič zvišal za 0,75 odstotne točke, če bi jih tokrat za 1,0 odstotne točke, bi bila ključna obrestna mera v ZDA že v razponu med 3,0 in 3,25 odstotka. Ekonomisti se bojijo, da bi to neizogibno prineslo nižje dobičke podjetij in tudi recesijo, zato letošnji padci delniških indeksov niso presenetljivi. Da bo nesreča še večja, je v izrazito negativnem trendu tudi obvezniški trg. Bloombergov indeks vladnih in podjetniških obveznic (Bloomberg Global Aggregate Total Return) se je od rekorda z začetka leta 2021 oddaljil že za 20 odstotkov, kar je največji padec od začetka izračunavanja tega indeksa leta 1990.

Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so zadnji teden utrpeli visoke izgube in zdrsnili na raven, kjer niso bili od sredine julija. S & P 500 je ob tem zdrsnil pod pomembno podporno raven 3900 točk. Foto: Reuters
Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so zadnji teden utrpeli visoke izgube in zdrsnili na raven, kjer niso bili od sredine julija. S & P 500 je ob tem zdrsnil pod pomembno podporno raven 3900 točk. Foto: Reuters

Medved se še ne bo tako hitro poslovil
Newyorški indeks S & P 500 je letos izgubil 18,7 odstotka, od tega skoraj pet odstotkov v zadnjem tednu, ki se je končal z novo hladno prho. Logistično podjetje FedEx je ob preliminarni objavi rezultatov svojega prvega fiskalnega četrtletja opozorilo, da opaža resno upočasnjevanje rasti, posel pa bodo v prihodnjih mesecih oteževale inflacija, energetska kriza v Evropi in kitajske težave, ki so posledica številnih zaprtij gospodarstva. Delnice so z 21,4-odstotnim padcem (zdrs na najnižjo raven po juliju 2020) doživele največjo enodnevno katastrofo v skoraj 50-letni zgodovini tega podjetja, padec je bil celo hujši kot na črni ponedeljek 1987 (takrat – 16,4 %). Dow Jones v petek sicer ni imel prav izrazitih izgub (-0,45 %), a je že v torek – ob objavi avgustovske inflacije – padel za dobrih 1200 točk. Na tedenski ravni so newyorški indeksi nazadovali že četrtič v zadnjih petih tednih, tako da je vse jasneje, da je šlo pri poletnem okrevanju za rast znotraj medvedjega trenda.

Denar je – kljub visoki inflaciji – kralj. Vsaj na kratek rok.
V teh razmerah, ko je na delniških trgih veliko preplaha, se vse več vlagateljev zateka v obveznice in tudi v denarne pozicije, pa čeprav je ob trenutni inflaciji jasno, da realni donosi še nekaj časa ne bodo pozitivni. A vendarle, pri 10-letni ameriški obveznici bi kupec trenutno dobil že 3,5-odstotne obresti vsako leto do dospetja obveznice (in na koncu seveda še glavnico). Pri enoletni obveznici je donosnost celo štiriodstotna! Ob (za zdaj še) ničelnih obrestih za bančne depozite je to kar privlačno. Tudi vztrajanje pri denarnih pozicijah (in čakanje na nadaljnje padce cen delnic in obveznic) se zdi (na kratek rok) smiselno, čeprav je pri tem nevarno, da vlagatelj zamudi vlak, ko se bo krivulja na delniških trgih obrnila navzgor. Upravljavci premoženja v ZDA so septembra (po podatkih ankete Bank of Americe) delež denarnih pozicij povečali na 6,1 odstotka, kar je največ v dobrih dveh desetletjih.

Guverner Banke Slovenije o brzdanju inflacije, razmerah v bankah in odškodninah za razlaščence

Nevtralna obrestna mera pri približno dveh odstotkih
Fed bo torej v sredo obresti znova zvišal, najverjetneje za 75 bazičnih točk. Oktobra bo s podobno odločitvijo najbrž sledila še Evropska centralna banka. Inflacija v območju evra bo vsaj še kakšno leto in pol previsoka, šele leta 2024 naj bi se gibala okoli dveh odstotkov, kar je osnovni mandat ECB-ja. "Naše projekcije kažejo, da bo inflacija v naslednjih mesecih še nekoliko narasla in v preostanku leta ostala na visokih ravneh. Znižanje inflacije lahko pričakujemo v drugi polovici prihodnjega leta, zato smo se odločili, da bomo dvig obrestnih mer nadaljevali v preostanku letošnjega leta in najverjetneje na začetku leta 2023, višina dvigov pa je odvisna od gibanja inflacije," je za Radio Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki pričakuje, da bo ob koncu tokratnega cikla zaostrovanja denarne politike ključna ECB-jeva obrestna mera pri dveh odstotkih: "Ocenjujem, da bo to tista obrestna mera, ki ne bi dodatno spodbujala gospodarske rasti, ne bi pa tudi povzročala njenega ohlajanja."

Naše projekcije kažejo, da bo inflacija v prihodnjih mesecih še nekoliko narasla in v preostanku leta ostala na visokih ravneh. Znižanje inflacije lahko pričakujemo v drugi polovici prihodnjega leta.

Boštjan Vasle, član sveta ECB-ja

Gre le za normalizacijo denarne politike
Vasle pravi, da trenutnega ravnanja ECB-ja ne moremo označiti kot zaostrovanje denarne politike, ampak gre bolj za normalizacijo. Pričakuje tudi ustrezno fiskalno politiko, da ta ne bi delovala v nezaželeni smeri. Na vprašanje, zakaj višje obresti centralnih bank za zdaj še ne učinkujejo, je Vasle odgovoril: "V razmerah, ko je bila inflacija posledica zunanjih šokov, za katere smo pričakovali, da bo izzvenel v kratkem obdobju, potem denarna politika ne more tako učinkovito naslavljati te rasti cen kot v primeru, ko tega dviga cen ne moremo alocirati le na nekaj skupin proizvodov, ampak gre za širši pojav. Ko so cene energentov kar nekaj četrtletij vztrajale pri visokih ravneh, in ko je prišla še vojna v Ukrajini z vsemi vplivi na trg energentov in hrane, je bilo jasno, da so v ozadju inflacije drugačni razlogi in da je inflacija širše osnovana. V teh primerih se mora denarna politika odzvati z višjimi obrestmi."

Dow Jones (New York)30.822 točk (tedenska sprememba: -4,1 %)
S & P 500 (New York)3.873 točk (-4,7 %)
Nasdaq (New York)11.448 točk (-5,5 %)
DAX30 (Frankfurt)12.741 točk (-2,7 %)
Nikkei (Tokio)28.431 točk (+3,2 %)
SBITOP (Ljubljana)1.077 točk (+0,3 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +2,87 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,451 %
EUR/USD

1,00133 (-0,3 %)

EUR/CHF0,9663 (+0,1 %)
bitcoin19.830 USD (-6,9 %)
nafta brent91,7 USD (-1,1 %)
zlato1.675 USD (-3,3 %)
evribor (šestmesečni)+1,672 %

"Merge" uspel, izstopa predvsem nižja poraba električne energije
Kriptovalute so se prav tako pogreznile v precej rdeče območje, čeprav je omrežje ethereum sredi tedna izpeljalo združitev (The Merge) in s tem prehod na zanesljivejši in predvsem varčnejši način potrjevanja transakcij. Dogodek je bil težko pričakovan – ko je v spletnem prenosu na YouTubu moderator z uporabniškim imenom Superphiz oznanil, da je "Merge" uspel, je to spremljalo več kot 40 tisoč ljudi. Očitkov o energetski potratnosti, ki je bila potrebna za potrjevanje transakcij (po sistemu proof of work – dokazilo o delu) in za rudarjenje etra – več kot 100 teravatov na leto, kar je primerljivo s porabo Finske – zdaj ne bi smelo biti več, saj veriga beacon chain, s katero se je združila veriga ethereum-mainnet, prek dokazila o lastništvu (proof of stake) omogoča kar za 99,95 odstotka manjšo porabo električne energije, še naprej pa seveda predstavlja privlačen ekosistem za razvijanje decentraliziranih aplikacij.

Kriptovaluta eter je v zadnjem tednu izgubila skoraj 20 odstotkov vrednosti. Foto: Bitstamp
Kriptovaluta eter je v zadnjem tednu izgubila skoraj 20 odstotkov vrednosti. Foto: Bitstamp

Eter v enem tednu zdrsnil za 20 odstotkov
"Merge" je v zadnjih tednih močno navzgor potisnil ceno kriptovalute eter. V ozadju je bilo več dejavnikov. Donosnost zastavljenega etra bo po novem precej višja (vlagatelji se bodo tako raje odločali za "staking" kot za prodajo), poleg tega ne bo več prodajnega pritiska rudarjev, ki so etre prodajali, da so pokrili svoje stroške (po nekaterih ocenah je bilo teh prodaj letno za 14 milijard dolarjev). Pojavila so se celo ugibanja, da bi lahko eter po tržni kapitalizaciji kmalu prehitel bitcoin (dogodek so poimenovali "flippening"), saj na omrežju ethereum ne manjka uspešnih zgodb, medtem ko omrežje bitcoin stagnira. A tako hitro ne bo šlo, vlagatelji so po združitvi unovčevali dobičke in ceno etra poslali precej pod 1.500 dolarjev, kar pomeni 20-odstotni padec v primerjavi s prejšnjo nedeljo. Tudi bitcoin se ni mogel izogniti pocenitvi, njegova cena je spet pod 20 tisoč dolarji.