Prepovedi uporabe trdnih goriv ne bo, ostajajo omejitve glede plina

Odbor je iz besedila črtal določbo, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ne bi bila dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva.

Zavrnil pa je predloga SDS in NSi, da bi črtali tudi omejitve glede rabe plina za ogrevanje gospodinjstev. Predlog določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Doslej je bil v predlogu ta datum 1. julij letos.

"S tem vlada svojim državljanom daje jasno vizijo zelenega prehoda in popolnega razogljičenja najkasneje v naslednjih 25 letih, kamor sodi tudi popolna opustitev rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb. Neodgovorno bi bilo zanikati trend, ki je jasen, delovati proti političnim zavezam, ki so bile dane v preteklosti, in ne omejevati fosilnih goriv, če vemo, da je to kritičnega pomena za naš razvoj," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

V predlogu ostajajo določila, da bodo lahko lokalne skupnosti nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Pogoji za podaljšanje koncesij za distribucijo plina v predlogu ostajajo nespremenjeni, je pa z dopolnilom dodano, da se lahko koncesije podaljšajo večkrat za opredeljeno obdobje (pet oz. sedem let). "Časovno omejeno podaljševanje koncesij je predvsem signal za občine in distributerje, da se aktivno vključijo v pripravo na distribucijo obnovljivih plinov. Menimo, da je smiselno izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko pozimi bistveno razbremeni električni sistem," je dejala državna sekretarka.

Če je koalicija pri drveh popustila, se pa pri plinu, ki je fosilni vir, to neha, je ohranitev določb glede opuščanja rabe plina podprla Nataša Sukič (Levica). Poudarila je nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb in tud onesnaženosti zraka z drobnimi prašnimi delic.

V NSi so bili zadovoljni, da se z dopolnilom umika prepoved uporabe trdnih goriv v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih (nameščanje naprav na kurilno olje ni dovoljeno že od leta 2021), so pa tako kot SDS želeli, da bi se črtalo tudi omejitve pri plinu. Pri tem se je Janez Žakelj (NSi) skliceval na argumente, ki jih je v torek navedlo združenje distrubuterjev plina, med drugim da gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin, povzročijo manj kot dva odstotka izpustov, da se v prihodnjih letih pričakuje rast porabe plina, da uporaba plina za ogrevanje v gospodinjstvih zmanjšuje obremenitve elektro omrežja pozimi, da je investicija v plinski kotel cenejša od investicije v toplotno črpalko ...

Koalicija je sprejela še vrsto dopolnil, s katerim je med drugim upoštevala opozorila zakonodajno-pravne službe DZ. Razprava članov odbora je segla širše na področja energetske in drugih politik. V SDS so bili med drugim kritični do vlade, ki da se v veliki meri osredotoča le na sončno energijo. Za prehod za nefosilne energente bi bile namesto prepovedi boljše spodbude, je menil Danijel Krivec (SDS).

Koalicija je očitke zavračala. Aleš Rezar (Svoboda) je dejal, da je sprevrženo, da poslanci, ki so sokreirali politiko zadnjih 30 let, ne čutijo odgovornosti in "si drznejo pri tem omenjati neke zablode trenutne vlade". Miroslav Gregorič (Svoboda) je navajal podatke, da je potencial sončne energije v Sloveniji dovolj velik, da bi bi bilo treba med drugim proučiti možne lokacije na več črpalnih hidroelektrarn, ki omogočajo hrambo energije. Predrag Baković (SD) je ocenil, da bodo z dopolnili zakon "oklestili nekih dvomov", če se bo pa pri izvajanju pokazala kakšna anomalija, pa da lahko zakon tudi spremenijo.

Predlog prenovljenega zakona bo urejal tudi vrsto drugih področij, je ob ponovnem osredotočanju razprave na drva in plin spomnila državna sekretarka, med njimi delovanje regulatorja Agencije za energije, gradnjo in vzdrževanje energetske infrastrukture, dodeljevanje subvencij, ki bo digitalizirano in poenostavljeno ter krizne razmere na področju energetske oskrbe in začasno kontrolo cen energije. Odbor je sklenil kolegiju predsednice DZ predlagati, naj predlog energetskega zakona uvrsti na redno sejo DZ, ki se bo začela 22. aprila.