'Ni tahografov, ni nadzora, ni delovnega časa in ti kombiji se množijo'

Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi s kombiji s cerado, niso podvržena enakim predpisom, kot veljajo v tovornem prometu, je na današnji novinarski konferenci izpostavil Luka Lukić iz Delavske svetovalnice.

"Nimajo tahografov, delodajalec pa lahko delo organizira tako, kolikor so delavci pripravljeni potrpeti," je dejal in dodal, da se jih je v zadnjih 10 do 15 letih v podjetju Talar Trans, čigar delavci so se obrnili nanje, izmenjalo približno 100.

"V nedeljo popoldan gre na firmo, opravi par razvozov po Sloveniji, pride drugi dan nazaj, se stušira, gre nazaj na delo v Dortmund, Düsseldorf, kamorkoli že, na poti spi po tri ali štiri ure, pride zjutraj na lokacijo, razloži kombi, ga naloži, razvaža po Nemčiji in se z občasnimi postanki vrne nazaj, nato še vozi malo po Sloveniji, v soboto proti večeru pa si lahko vzame prosti čas," je delovne pogoje strnil Luka Lukić.

Ob tem je izpostavil, da gre za sistemski problem v transportu.

"Težava je tudi v tem, da takšen poslovni model vključuje dogovor med delodajalcem in delavcem, da mora delavec opravili 8000 kilometrov mesečno in teh 8000 kilometrov je vključenih v minimalno plačo. Za preostanek pa se dogovorita za ceno sedem centov na kilometer, kar se izplačuje preko dnevnic," je dodal.

Po Lukićevih opozorilih so ti dogovori problematični iz več razlogov, med drugim je tudi finančna uprava pred časom pojasnila, da gre za utajo davkov, če podjetja prikazujejo fiktivne dnevnice.

Vse to je po njegovih besedah možno, ker nadzora praktično ni. "Ne gre samo za tahografe, tudi znotraj naših predpisov bi se takšne stvari dalo do določene mere preprečevati, pa se jih ne," je bil kritičen. Navedel je primer voznika kombija, ki se je, ker je bil preveč naložen, samoprijavil policiji, ta pa mu je po Lukićevih besedah odgovorila, da trenutno nima ljudi.

S policije so za STA sporočili, da v omenjeni zadevi izvajajo predkazenski postopek, a zaradi pomanjkljivih podatkov navedb o samoprijavah konkretne zadeve ne morejo preveriti in komentirati. Vse prijave sicer v iskanju razlogov za sum kaznivega dejanja ali prekrška preverijo v okviru podatkov, ki jih prejmejo ob klicih, zagotavljajo na policiji.

Kot dodajajo, med prioritete dela na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete uvrščajo tudi kazniva dejanja, povezana s kršitvami delovne zakonodaje, saj gre v teh primerih lahko tudi za problematiko, povezano z ranljivimi skupinami. Pri tem sodelujejo tudi z drugimi pristojnimi organi, kot sta na primer inšpektorat za delo in finančna uprava.

Lukić pravi, da je delovna inšpekcija septembra lani v omenjenem podjetju uvedla inšpekcijski nadzor, pri čemer je ugotovila kršitve delovne zakonodaje, podjetju pa so izrekli sankcijo. Inšpektorat za infrastrukturo je medtem odgovoril, da zadeva ni v njihovi pristojnosti.

"Ni tahografov, ni nadzora, ni delovnega časa in ti kombiji se množijo," je opozoril. Spomnil je, da naj bi skladno z evropskimi predpisi tahografe v kombije uvedli po 1. juniju 2026.

"Ta debata ni današnja, nismo si je izmislili. Ta debata je bila v DZ izpostavljena leta 2017, pa 2018, leta 2019 pa je takratna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek rekla, da če bi Slovenija prehitevala z uvedbo tahografov, bi to pomenilo le dodatno administracijo in stroške za podjetja ter posledično zmanjšanje njihove konkurenčnosti," je bil kritičen Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

Ponovno je pozval k takojšnji uvedbi tahografov, da do takšnih zgodb ne bi več prihajalo. "Talar Trans je simptom, ni eksces," je poudaril in ponovil, da je treba zadevo rešiti danes, ne 1. junija 2026.

"Če ne, bo vsakdo, ki si bo zatiskal oči na pristojnem ministrstvu, objektivno in subjektivno odgovoren za vsakršne nesreče, ki bodo posledica takšnih delovnih pogojev," je dejal in izrazil tudi pričakovanje na konkreten odziv nadzornih organov.