"Danes smo zelo zaskrbljeni zaradi energetske krize in prav je tako. A ta kriza je neznatna v primerjavi s posledicami podnebnih sprememb, ki so veliko večjega obsega in se jih je treba resnično zelo hitro lotiti," je v pogovoru za Reuters dejal Aschbacher.

Kot je dejal, zaporedni vročinski valovi skupaj z gozdnimi požari, usihanjem rek in naraščanjem temperatur glede na podatke iz vesolja kažejo, da podnebne posledice nedvomno puščajo posledice v kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah.

V prvi polovici letošnjega leta je v Franciji zgorelo že več kot 57.200 hektarjev površin, kar je šestkrat več, kot je dosedanje povprečje za vse leto.

Sorodna novica V Franciji se borijo s "pošastnim" požarom

V Španiji je bil julij najtoplejši mesec od najmanj leta 1961, medtem ko so v Združenem kraljestvu znova izdali opozorilo pred ekstremno vročino po julijskem rekordu več kot 40 stopinj Celzija. Italijanski veletok Pad je letos padel na najnižjo izmerjeno raven.

V zadnjih tednih je po navedbah vodje ESE mreža opazovalnih satelitov Copernicus Sentinel-3 izmerila ekstremne temperature površja, ki so v Združenem kraljestvu segale prek 45 stopinj Celzija, prek 50 v Franciji in v Španiji kar prek 60 stopinj Celzija.

Slabe napovedi za prihodnost

"Precej slabo kaže. Videli smo ekstreme, ki jim do zdaj nismo bili priča," je dogajanje v letošnjem letu povzel Aschbacher.

"V resnici se celoten ekosistem spreminja zelo, zelo hitro in veliko hitreje, kot so znanstveniki pričakovali do pred nekaj leti," je dejal in pojasnil, da je kombinacija suš, požarov in intenzivnosti neviht viden znak podnebnih sprememb.

Ob izrazitejših spremembah temperature postanejo tudi vetrovi močnejši in povzročajo silovitejša neurja. "Tajfuni so s hitrostjo vetra in s tem škodo veliko močnejši kot nekoč," je dejal Aschbacher, ki odgovarja tudi dvomljivcem o podnebnih spremembah, ki zatrjujejo, da so se te vedno dogajale.

"Seveda smo vedno imeli vremenska nihanja, a nikoli do zdaj ne v takem obsegu. Po mojem mnenju ni dvoma, da je to posledica podnebnih sprememb," je dejal.

Zavrnil je tudi trditve kritikov, ki zatrjujejo, da boj proti podnebnim spremembam zahteva veliko denarja in bo zato najbolj prizadel revne države. Aschbacher zavrača te očitke in opozarja, da bi lahko z neupoštevanjem opozoril, kot nam jih namenilo letošnje leto, v tem stoletju vremenske krize povzročile na tisoče milijard evrov škode.

Nekateri deli Španije se zaradi visokega zračnega pritiska, ki ga povzročajo podnebne spremembe, spopadajo z najhujšo sušo v tisoč letih, zaradi česar so izsušene struge številnih rek.