Osumljenec ima premalo pravne zaščite
Državni zbor mora zakon, ki se nanaša na ukrep prepovedi približevanja, ustrezno popraviti v letu dni.
Odpri galerijo
Nasilje v družini se ne začne šele s klofuto, ampak je storilec navadno prej že psihično nasilen. FOTO: Shutterstock
Po vzoru razvitejših držav z ničelno stopnjo tolerance nasilja v družini je Slovenija že pred leti uzakonila ukrep prepovedi približevanja žrtvi. Ustavno sodišče pa je zdaj na pobudo osumljenca sklenilo, da mu zakon daje premalo pravne zaščite.
Nasilje za štirimi stenami ima za žrtve lahko hude posledice, saj so ogrožene prav tam, kjer bi se morale počutiti najbolj varne. Statistika kaže, da so med storilci nasilja večinoma moški, ožji sorodniki žrtev, torej partnerji, sinovi, bratje, očetje.
Ker običajno preteče veliko vode, da je pravici zadoščeno in žrtev na varnem, je eden od učinkovitih ukrepov, kako storilca karseda hitro izolirati od žrtve, ukrep prepovedi približevanja. Na letov se tega policija poslužuje v povprečju okoli tisočkrat.
Eden od osumljencev družinskega nasilja je na ustavno sodišče pred časom dal pobudo, prepričan, da so mu z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, kjer je pravna podlaga za takšno hitro ukrepanje, kršene pravice. Ustavno sodišče je sklenilo, da je del omenjenega zakona (61. člen), ki se nanaša na prepoved približevanja, res v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladnost odpraviti v enem letu, do takrat pa bo veljal način izvajanja, kot ga je določilo ustavno sodišče.
Zakon namreč po mnenju ustavnih sodnikov ne vsebuje določbe, da policisti ali sodišče kršitelju omogočijo, da se izjavi o zadevi, da navaja dejstva ter predloži dokaze v svojo korist in da se izjavi o navedbah in dokazih, ki ga bremenijo. Prav tako ne določa, da sodišče kršitelju vroči izvod predloga oškodovanca za podaljšanje ukrepa – skupaj z dokazi, ki jih ta navaja za utemeljitev ukrepa – ter mu omogoči, da se o njem izjavi.
Ustavni sodniki so ugotovili, da v postopku sodne kontrole odreditve ukrepa ni zagotovljena predhodna kontradiktornost, saj zakon ne določa, da se kršitelja še pred odločanjem preiskovalnega sodnika seznani z gradivom, na podlagi katerega je policija odredila ukrep, ki je predmet sodnega preizkusa. Kršitelju je sicer v vsakem primeru zagotovljena naknadna kontradiktornost, vendar šele v postopku s pravnimi sredstvi, torej pred sodiščem druge stopnje.
Do ustreznega popravka člena zakona mora preiskovalni sodnik kršitelju vročiti predlog oškodovanca za prepoved približevanja.
Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave je pojasnila, da sicer posebnih težav pri izrekanju ukrepa nimajo in da s tem v večji meri zagotavlja učinkovito zaščito žrtev nasilja v družini.
»Poudariti je treba, da gre za policijsko varnostno pooblastilo, kateremu pa morajo nujno slediti tudi drugi ukrepi za zaščito žrtve kot tudi za ustrezno obravnavo povzročiteljev in žrtev nasilja.« Sodelujejo pa pri ustrezni spremembi člena zakona, da bi zagotovili skladnost z ustavo.
Nasilje za štirimi stenami ima za žrtve lahko hude posledice, saj so ogrožene prav tam, kjer bi se morale počutiti najbolj varne. Statistika kaže, da so med storilci nasilja večinoma moški, ožji sorodniki žrtev, torej partnerji, sinovi, bratje, očetje.
Ker običajno preteče veliko vode, da je pravici zadoščeno in žrtev na varnem, je eden od učinkovitih ukrepov, kako storilca karseda hitro izolirati od žrtve, ukrep prepovedi približevanja. Na letov se tega policija poslužuje v povprečju okoli tisočkrat.
Okrnjeni dokazi v svojo korist
Eden od osumljencev družinskega nasilja je na ustavno sodišče pred časom dal pobudo, prepričan, da so mu z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, kjer je pravna podlaga za takšno hitro ukrepanje, kršene pravice. Ustavno sodišče je sklenilo, da je del omenjenega zakona (61. člen), ki se nanaša na prepoved približevanja, res v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladnost odpraviti v enem letu, do takrat pa bo veljal način izvajanja, kot ga je določilo ustavno sodišče.
INFOGRAFIKA: Delo
Zakon namreč po mnenju ustavnih sodnikov ne vsebuje določbe, da policisti ali sodišče kršitelju omogočijo, da se izjavi o zadevi, da navaja dejstva ter predloži dokaze v svojo korist in da se izjavi o navedbah in dokazih, ki ga bremenijo. Prav tako ne določa, da sodišče kršitelju vroči izvod predloga oškodovanca za podaljšanje ukrepa – skupaj z dokazi, ki jih ta navaja za utemeljitev ukrepa – ter mu omogoči, da se o njem izjavi.
Policija sodeluje pri ustreznem popravku
Ustavni sodniki so ugotovili, da v postopku sodne kontrole odreditve ukrepa ni zagotovljena predhodna kontradiktornost, saj zakon ne določa, da se kršitelja še pred odločanjem preiskovalnega sodnika seznani z gradivom, na podlagi katerega je policija odredila ukrep, ki je predmet sodnega preizkusa. Kršitelju je sicer v vsakem primeru zagotovljena naknadna kontradiktornost, vendar šele v postopku s pravnimi sredstvi, torej pred sodiščem druge stopnje.
Do ustreznega popravka člena zakona mora preiskovalni sodnik kršitelju vročiti predlog oškodovanca za prepoved približevanja.
Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave je pojasnila, da sicer posebnih težav pri izrekanju ukrepa nimajo in da s tem v večji meri zagotavlja učinkovito zaščito žrtev nasilja v družini.
»Poudariti je treba, da gre za policijsko varnostno pooblastilo, kateremu pa morajo nujno slediti tudi drugi ukrepi za zaščito žrtve kot tudi za ustrezno obravnavo povzročiteljev in žrtev nasilja.« Sodelujejo pa pri ustrezni spremembi člena zakona, da bi zagotovili skladnost z ustavo.
