Foto: Katja Kodba
Foto: Katja Kodba

Pogovor je vodil filmski publicist Matic Majcen, tudi sourednik aktualne tematske številke Dialogi na temo slovenskega dokumentarnega filma. V njem so intervjuji z več režiserkami slovenskih dokumentarnih filmov in le z enim režiserjem. Marija Zidar, režiserka nagrajenega dokumentarca Odpuščanje, je pojasnila, da na tem področju prevladujejo ženske po vsej Evropi.

Sorodna novica Filmska recenzija: My way 50: Med iskanim in najdenim svetom

To polje je feminizirano, ker je slabše plačano, slabše so razmere dela, ki je najpogosteje prekarno. Nedavna evropska raziskava filmske krajine je ob tem še pokazala, da se število režiserk dramatično zmanjša v primeru igranih celovečercev z velikim proračunom. Slovenski filmski center dokumentarnemu filmu na leto nameni 700.000 skupnih sredstev ob podatku, da je vrednost nizkoproračunskega filma ocenjena na 250.000 evrov.

Po vzniku gibanja Jaz Tudi so, kot je povedala Zidar, prodajni agenti iskali točno določen produkt z režiserko in protagonistko sredi radikalne oblike patriarhata. Možnosti se zelo zožijo, je povedala Zidar in ob tem opozorila, kako v diskurz o filmu vedno znova posegajo moški in obračajo pozornost nase, na lastne travme, lastne težave. Izjemen uspeh filma Babičino seksualno življenje Urške Djukić naj bi po pripovedovanju Zidar nekatere moške kolege, režiserje, precej vznemiril, a da se tolažijo, da gre za trend ženskih tem, ki pa naj zdaj počasi usahne.

"Včasih so potrebne tudi ženske kvote, da se kaj premakne"

Majo Weiss in Majdo Širca je podatek, da ženske snemajo več kot pred desetletji, vseeno razveselil. Včasih so potrebne tudi ženske kvote, da se kaj premakne, je menila Weiss, ki pa se zaveda, da je bilo včasih mlajšim ustvarjalkam in ustvarjalcem tudi lažje. Sama je, denimo, pri 22 letih dobila možnost sodelovanja na razpisu slovenske televizije za dokumentarec meseca.

Foto: Katja Kodba
Foto: Katja Kodba

Po drugi strani je razvoj tehnologije demokratiziral možnost snemanja filmov, a problem sta, med drugim, vedno znova denar in distribucija.

Sorodna novica Majda Širca o Vodniku po Ljubljani, bunkerirani slovenski nanizanki iz 70. let

Kako popularizirati slovenski dokumentarni film, kje ga predvajati, digitalizacija arhivov, vprašanje avtorskih pravic, zaradi katerih je arhiv RTV Slovenija dokaj zaprt, so vprašanja, ki se zastavljajo že vrsto let in ostajajo neodgovorjena. Še več, porajajo se nova. Marija Zidar je opozorila, da preživetje dokumentarnega celovečerca lahko ogrozijo tudi zelo priljubljene večdelne dokumentarne serije največjih ponudnikov pretočnih vsebin.

Sorodna novica Marija Zidar: "Zanimalo me je, kaj je človeškega za spektaklom patriarhata"

Po mnenju Majde Širca je prav promocija dokumentarnih filmov niša, ki jo je treba zapolniti – aktualni festival dokumentarnega filma, mariborski Dokudoc, Festival slovenskega filma v Portorožu, občasna umestitev filmov na program Art kino mreže in program RTV Slovenija so premalo.

Sodelujoče na okrogli mizi so iz lastnih izkušenj primerjale tudi produkcijske pogoje. Majda Širca je svoj opus zgradila pod okriljem RTV Slovenija, kar ima pozitivne in negativne plati. Ob večji gotovosti, da film sploh posname, sta tu na drugi strani zelo skopo odmerjeno število snemalnih dni in jasen urnik javnega zavoda, ki ne upošteva, plastično rečeno, najprimernejše svetlobe sonca. Observacijski dokumentarec Odpuščanje Marije Zidar, ki ga je ustvarjala osem let in od tega v dobrem letu posnela glavnino gradiva, pod pogoji RTV Slovenija preprosto ne bi bil mogoč, je med drugim povedala.