Nika Križnar
Sobota, 1. 1. 2022, 10.10
2 meseca, 1 teden
ŠPORTNI PREGLED LETA 2021 - SOBOTNI INTERVJUJI
Sportalovi gostje so povedali ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,24
2
Allan Peiper je bil gost sobotnega intervjuja sredi oktobra.
Prvo soboto v novem letu začenjamo s pregledom Sportalovih Sobotnih intervjujev, ki so zaznamovali leto 2021. Gostili smo tako športnike kot trenerje, pa odvetnika, doktorja zgodovine in še koga. Vabljeni k obujanju Sportalovih sobot.
Allan Peiper
Enainšestdesetletni Avstralec Allan Peiper, človek, ki je med najbolj zaslužnimi za prvo skupno zmago Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji, se je zaradi bolezni pred kratkim odločil za odmik od vloge športnega direktorja. "Ne vem, ali bom raka premagal, bom pa poskušal svoje življenje kar najbolje izkoristiti," je povedal v pogovoru za Sportal, kjer je spregovoril o različnih temah. Tudi o tem, ali mu je bilo na lanskem Touru težko zaradi Primoža Rogliča, ki je le dan pred koncem dirke izgubil že skoraj zagotovljeno zmago.
"Za mano je šest let operacij, obsevanj, kemoterapij in hormonskih terapij, kar je od mojega telesa terjalo precejšen davek. Tako pri okrevanju kot vzdržljivosti. Opazil sem tudi, da mi pešajo refleksi, tudi zaradi tega sem se moral sprijazniti s tem, da dela športnega direktorja v kolesarstvu preprosto ne morem več opravljati. Zmanjkuje mi energije in preveč bi se silil, če bi vztrajal."
Aljoša Žorga
Aljoša Žorga
"To so bili časi negotovosti. Takoj po Titovi smrti je zapadla v krizo vsa država. Vsega je primanjkovalo. Praktično čez noč. Ljudje si to danes težko predstavljajo, a manjkalo je vsega. Od ženskih nogavic, kozmetike, kave, cementa, bencina, čokolade, zobne paste …"
"Pomembno se mi zdi, da so Dončić, Roglič, Pogačar in ostali vrhunsko plačani. Veseli me tudi, da ljudje to na splošno v redu sprejemajo. Skušam se poglobiti v vlogo Slovencev, ki smo radi ob omembi denarja in zaslužkov tako ljubosumni. Rečem si, hvala bogu, da jih plačujejo tujci. Kakšna težava bi šele nastala, če bi kdo rekel, da jih plačuje Olimpijski komite Slovenije. Da bodo, ne vem, dali Dončiću 100 tisoč evrov na mesec. Ali pa na leto. To bi bilo grozno. Vsi zdravniki in učitelji bi skočili v zrak, to bi bila revolucija, vam povem," pravi Aljoša Žorga, nekoč idilični košarkar, uspešen poslovnež, direktor Maximarketa, podjetnik, danes pa rekreativni kolesar, fotograf in ponosen dedek.
Saša Dončić
Saša Dončić
"Notranji glas mi je vseskozi govoril, da mu bo uspelo. Mnogi so se mi zaradi tega prepričanja smejali. A nekako je vse igralce, s katerim so ga primerjali, na svoji starostni ravni presegel. Izjava o nebu kot meji je stara. Luka je imel morda 14 let, ko sem to prvič izjavil. Pa ga s tem nisem želel obremenjevati. Vesel pa sem, da je vedno izkoristil priložnost, ko se je ta ponudila," Saša Dončić o sinu Luki.
Simon Rožman
Simon Rožman
"V Domžalah sem izgorel. Ni šlo. Takrat sem spoznal, da marsikaj v življenju lahko počaka. Enostavno sem si naložil vsega preveč. Mislil sem, da zmorem vse, pa na žalost ni bilo tako. Vsi imamo mejo, do katere lahko gremo. Čeprav me je obkrožal izjemen kader, krasni ljudje, sem želel imeti nadzor nad vsem. To me je iztrošilo," o lekcijah v trenerski karieri pravi Simon Rožman.
Blaž Tomažin Bolcar
Blaž Tomažin Bolcar
"Nekatere zgodbe so takšne, za katere si težko predstavljamo, da so v današnjem času mogoče. Nekateri ženski klubi na primer vključujejo v pogodbe klavzule, da mora igralka v primeru nosečnosti vrniti vso vrednost pogodbe oziroma že izplačanih plačil. To so neverjetne zgodbe. Težko je razumeti, kaj gre nekomu po glavi, ko daje v pogodbo takšna določila," pravi strokovnjak za športno pravo in odvetnik Blaž Tomažin Bolcar, s katerim smo se dotaknili različnih tematik, tudi pravic športnikov, pogodb ...
Raimo Summanen
Raimo Summanen
"V skokih je našel zatočišče, v katerem je z uspehi in pogumom pokazal, da je tudi on lahko mož, ne le strahopeten fantiček. Skupaj sva doživela Sarajevo (olimpijske igre leta 1984, op. a.). Kdo bi si mislil, da bosta dva fanta iz iste soseske, iz majhnega mesta del iste finske odprave na tem velikem tekmovanju, olimpijskih igrah? Bil je zvezda, a njegovo življenje je bila tragedija. On je lep dokaz, da si lahko v nečem mojster, najboljši na svetu, a hkrati tako šibek v drugih sferah življenja," nekdanji trener hokejske Olimpije Raimo Summanen o pokojnem rojaku, legendi smučarskih skokov Mattiju Nykänenu.
Aleksander Sekulić
Aleksander Sekulić
"Luka je že na reprezentančni zbor prišel kot Luka, eden izmed reprezentantov, in ne kot Luka superzvezdnik. Njegovo vedenje in pristop sta povsem enaka kot pri drugih košarkarjih. Edini način, s katerim izstopa, je kakovost na igrišču. Na treningu je njega res težko braniti, in to je res edini način, s katerim Luka izstopa. V vsem drugem pa želi biti eden izmed članov izbrane vrste in uživati v tem času, ko je del reprezentance. Res je izjemen," razmišlja selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleksander Sekulić.
Ilka Štuhec
Ilka Štuhec
"Malce že. Predvsem tega, ker ne vem, kaj me čaka. Vem pa, da se bom s tem morala spopasti. Morda že čez dve leti. Na to se moram pripraviti. Obenem ne želim le sneti smuči in se brezciljno podati na novo pot. Vem, da bo kmalu prišel tudi ta trenutek. Navsezadnje ima vsaka kariera svoj začetek in svoj konec. Kaj in kako po karieri? Imamo zamisel in želje. Ali je vse skupaj izvedljivo, pa bom videla, ko bo čast za to," Ilka Štuhec o življenju po karieri.
Milenko Ačimović
Milenko Ačimović
"Verjamem, da bomo po tej krizi bolj cenili družinske izlete, obiske ali kosila, vsako druženje s starši. Vse, kar je bilo prej nekaj samoumevnega. Bolj bomo cenili stvari, povezane z družino." "Z Mariborom sem imel vedno poštene odnose, v Ljudskem vrtu me niso nikoli zaničevali," pravi Milenko Ačimović.
Vid Kavtičnik
Vid Kavtičnik
"Kar zadeva mlajše generacije, sem vedno mnenja, da se je za njih vedno treba bati. Nikoli ne smeš zaspati, še posebej ne pri mladih in vedno je treba najti način, da se te mlade aktivira. Še posebej v času, ko nastopi puberteta, se lahko veliko talentov izgubi. Prihodnost je lepa, a vedno je treba biti na preži, vedno je treba delati, biti boljši od drugih in na ta način privabiti tudi kakšne igralce v slovenske klube. To je dolgoročno delo in pri takšnem delu je vedno treba biti potrpežljiv ter vztrajen. Odpreti je treba možnosti, mogoče se stvari lotiti na kakšen drugačen način," pravi nekdanji kapetan slovenske rokometne reprezentance Vid Kavtičnik.
Gorazd Bertoncelj
Gorazd Bertoncelj
"Moja želja je bila, da bi kaj korenito spremenili na več področjih, vendar so potrebne bolj rahle spremembe, po kapljicah. To smo v drugi sezoni tudi naredili. Bistveno bolje je bilo. Marsikaj je mogoče narediti bolje," je v sobotnem intervjuju nekdanji selektor A-reprezentance Gorazd Bertoncelj dal vedeti, ko je pogledal na svoje delo na čelu osrednje skakalne reprezentance. Od nje se je poslovil na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici, kjer je izbruhnila afera, ki se je je v sobotnem intervjuju prav tako dotaknil.
Metod Ropret
Metod Ropret
"Šlo je celo tako daleč, da smo se morali po polfinalu kot zveza opravičiti, ker se je naš "team-manager" po tekmi iz nekega osebnega vzgiba povzpel na sodniški stol. Ko je bilo tekme res konec, je šel v tem delu morda malenkost predaleč, a tudi to lahko razumem, saj so bila čustva in dvomi o nekaterih odločitvah takrat res izjemni. Po tem smo takoj prejeli opozorilo, da se moramo za to ravnanje opravičiti. Kot zveza smo to tudi naredili. Smo pa v nadaljevanju zapisali, da si želimo, da se tudi nam kdo opraviči za to, kar se je zgodilo s himno. Odgovora nismo dobili, kaj šele opravičila," predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret o dogajanju na evropskem prvenstvu na Poljskem.
Tone Hočevar
Tone Hočevar
"Neposlušen sem bil. Meni je bila sicer najbližja lastnost tempo in vzhodnonemški način treninga. Poslušnost pa … Veste, mi smo odrasli v takšnem okolju. Neposlušni so bili tudi trenerji in vodje. Tudi oni so imeli cel kup takšnih in drugačnih spodrsljajev. Prihajal sem iz socialno ogrožene družine in bil tudi socialno nevzgojen. Potem 'pograbiš' vse slabe stvari," pravi Tone Hočevar, leta 1972 udeleženec olimpijskih iger v Münchnu, kjer je v kanuju enosedu na divjih vodah zasedel 14. mesto.
Timi Max Elšnik
Timi Max Elšnik
"Imam občutek, da na Štajerskem ljudje niso več tako navezani na NK Maribor, kot so bili pred leti, ko je ta dosegal sijajne evropske rezultate, igral v ligi prvakov in ligi Europa. To ni več isti Maribor. V zadnjih nekaj letih so navijači Maribora doživeli veliko razočaranj, zato je podpora manjša," kapetan NK Olimpija Timi Max Elšnik, ki trenutno okreva po poškodbi.
Anja Štangar
Anja Štangar
"Takoj ko sem izvedela za diagnozo, sem se odločila, da tega ne bom prikrivala. Prvi razlog je ta, da nisem želela, da se širijo napačne govorice, po drugi strani pa zato, ker se mi zdi, da je rak še vedno povsem po nepotrebnem stigmatizirana bolezen. Rak je različnih oblik in ene od teh, tudi moja, sodijo med zelo dobro ozdravljive oblike, druge so žal neozdravljive, sem pa šele zdaj ugotovila, koliko ljudi ima podobno izkušnjo ali pa jo imajo njegovi bližnji. Skoraj vsak, ki sem mu povedala za bolezen, se je na nek način že srečal z rakom. Mislim, da je prav, da se o tem na glas govori. Sama se nikoli nisem spraševala, zakaj je bolezen doletela prav mene in kaj bom zaradi nje zamudila. Ne, poleg tega sem bila vseskozi prepričana, da jo bom premagala," judoistka Anja Štangar o zahrbtni bolezni.
Sašo Bertoncelj
Sašo Bertoncelj
"Tisti, ki bo rekel, da ničesar ne obžaluje, mora biti resnično fenomen in je res dosegel vse, kar si je zamislil (smeh, op. p.). Ampak mislim, da prav vsakdo kaj obžaluje," sveži upokojeni telovadec Sašo Bertoncelj.
Zoran Zeljković
Zoran Zeljković
"Iskreno povedano, bi lahko živel v Kopru, tako lepo mi je tu. Samo, da bo družina vesela. Sem tisti klasični Bosanec, ki se vedno prilagaja. Samo, da bodo drugi veseli," trener nogometnega prvoligaša iz Kopra Zoran Zeljković.
Stipe Božić
Stipe Božić
"Vem, da je danes zelo moderno imeti posttravmatski sindrom, kar so mnogi po vojni izkoriščali za to, da so dobili boljše pokojnine. Glede na vse, kar se je mi je že zgodilo v življenju, sem ta sindrom verjetno imel že neštetokrat. Zaradi sinove smrti, smrti prijateljev v Himalaji, smrti gasilcev na Kornatih, pa vojne … vsaj desetkrat, pa se nikoli nisem izgovarjal na to."
Janez Drvarič
Janez Drvarič
"Luka je tip košarkarja, ki se rodi enkrat na sto let, in srečo imamo, da se je rodil v Sloveniji. On je kreativec na vseh področjih. Pri 22 letih je že zrel košarkar, ima izkušnje, hkrati pa je razveseljivo, da se on na igrišču še vedno igra. To vedno povem tudi trenerjem na predavanjih, da iščemo kreativnost znotraj igre in da ne postavljamo igralcev v šablone. To je prepogosto težava predvsem v mlajših kategorijah, da mlade košarkarje prehitro postavljajo v sisteme, kombinacije, akcije. Treba je dopustiti možnost napake," pravi nosilec dveh olimpijskih košarkarskih kolajn in trener Janez Drvarič.
Emil Ledenko
Emil Ledenko
"Oče me je na zunaj sicer vedno hvalil, doma pa sem neprestano poslušal kritike na svoj račun. Očitno se je to nekje v meni kopičilo … Očitno nisem tip človeka, ki bi zmogel prenašati take pritiske. No, mogoče bi jih, če bi imel pravo podporo, če bi že takrat sodeloval s športnim psihologom … Z meditacijo, vizualizacijo, koncentracijo, pravilnim dihanjem, s katerim lahko premostiš čustva in travme, je marsikaj mogoče. Tega takrat nisem poznal, očitno pa je, da se nisem rodil za to, da bom profesionalni nogometaš ali košarkar, pa čeprav sem si kot otrok ravno tega želel," Emil Ledenko o preučevanju in prakticiranju tehnike zavestnega dihanja in kopanja v mrzli vodi.
Robert Kuzmič
Robert Kuzmič
"Zakaj bi igrali v drugih vaseh, če imamo lahko svoje igrišče? To je ta prekmurska ljubezen do nogometa, ko praktično ni vasi brez igrišča. To je tudi najbolj razširjen in priljubljen šport v tej regiji," pravi predsednik branilcev naslova slovenskega prvaka Robert Kuzmič.
Klemen Bauer
"Po toliko letih, ko poskusiš vse živo, od res trdega dela do bolj ležernega pristopa, se naposled sprijazniš s tem, da ti kakšna stvar preprosto ni dana," biatlonec Klemen Bauer.
Nataša Derepasko
Nataša Derepasko
"Takrat nas je poznala vsa Slovenija, tudi rokomet je imel veliko večjo veljavo, kot jo ima danes. Spominov na tisti čas je zelo malo, ker smo bile v nekakšnem mehurčku, osredotočene na uresničitev zastavljenega cilja. Trenirale smo kot nore, igrale smo tekmo za tekmo. Šele danes, ko pogledam nazaj, se zavedam, kaj nam je uspelo," nekdanja članica, danes pa trenerka Krimovk Nataša Derepasko.
Zoran Zupančič
Zoran Zupančič
"Dekleta imajo malce višje hitrosti na zaletišču, v zraku so manj plovna, zato so zaletne in zlasti pristajalne hitrosti bistveno višje kot pri fantih. Zanje je to težje. Material in njihov genski ustroj nista tako močna kot pri fantih. Zadeva lahko postane nevarna, ko jo pripeljemo do skrajnosti. Nekaj bo treba narediti pri hitrosti materiala," glavni trener slovenske ženske skakalne A-reprezentance Zoran Zupančič.
Aleš Šafarič
Aleš Šafarič
"Družba je šport prepoznala kot velik posel, ne znamo pa izkoristiti njegove zgodovine, ki je osnova vsega. Športa brez zgodovine, prvakov ne bi bilo. Vsi predhodniki in zdajšnji športniki so zgradili to, kar poznamo danes. Ne vidim razloga, zakaj se to ne izkoristi bolj," pravi doktor znanosti s področja zgodovine Aleš Šafarič.
Uroš Jurišič
Uroš Jurišič
"Intervjuji po tekmi, kako naj bi žalil njegovo vero, so naravnost podli. Katastrofa. Tega nisem in nikoli ne bi naredil. Tukaj sem milijonodstoten. Nikoli mu nisem rekel nič žalega, le to, kot vsakemu nasprotniku, da ga bom nokavtiral oziroma zaključil. To bom vedno rekel, saj zato tudi grem v kletko, zame namreč vedno pride v poštev le zmaga. A te besede so daleč od tega, da bi žalil vero. Nisem pričakoval, da se lahko nekdo spusti tako nizko in se gre na tej ravni tako podle igrice," pravi slovenski borec slovenski borec v mešanih borilnih veščinah (MMA) Uroš Jurišič.
Uroš Velepec
Uroš Velepec
"Mislim, da je pritisk občinstva mogoče malo precenjen. Na tekmah vsak tekmovalec pritiska sam nase. Če si želiš nekaj doseči in si ogromno vložil v to, te lahko ta pritisk včasih stane boljši rezultat," pravi biatlonski trener Uroš Velepec.
Matija Pintarič
Matija Pintarič
"Po tej tekmi več tednov nisem mogel spati. Takrat nisem smel povedati, kaj se je zgodilo, a saj so vsi tako in tako vedeli, za kaj je šlo. To, da od nekoga zahtevaš, da bi izpustil gole ... Ne vem. Tega nisem želel narediti, ker se mi ni zdelo pravično. Ampak dobro, ne želim govoriti o tem, ker je minilo že toliko let. In če Mednarodna hokejska zveza tega ni hotela raziskati ...," hokejski vratar Matija Pintarič.
Jaka Remec
Jaka Remec
"Nobene želje ne čutim po 'žuriranju'. Vedno grem raje v tole halo v Tržič, tudi če je mrzla. Za zdaj zelo rad potujem, vozim na različnih parkih, to mi trenutno zadostuje in mi je 'top'," pravi 16-letni Ljubljančan Jaka Remec, eden največjih upov v svetu kolesarstva BMX, zagotovo pa največji v Sloveniji. Obkrožen z ekipo vrhunskih strokovnjakov, ki se zavedajo, da je talent le drobec v končnem mozaiku, glavnina pa trdo in pravilno odmerjeno delo ter odpovedovanje, bi lahko v prihodnjih letih segel visoko po zvezdah, morda celo olimpijskih.
Filip Flisar
Filip Flisar
"Bom malce pavšalen: vsega sem se malce naveličal. Dolga leta sem bi sam zadolžen za logistiko, iskanje pokroviteljev … Za vse. To me je iztrošilo. Nisem bil športnik, ki bi tri ure garal na treningu, nato pa počival. Ne, od jutra do večera sem delal. Za vse to človek potrebuje motivacijo. Jaz sem jo izgubil. Vsaj tisto najbolj pristno in močno motivacijo. Poleg tega na športno kariero gledam kot na obdobje življenja. Po koncu mora človek normalno živeti še 50 let. In dobro je, če v teh 50 letih nisi invalid," Filip Flisar o koncu kariere.
Žiga Pavlin
Žiga Pavlin
"Morda smo kdaj kakšnega favorita presenetili ravno zato, ker smo bili mi tako povezani, oni pa s kupom nekih zvezdnikov te homogenosti niso imeli", hokejski branilec Žiga Pavlin.
Nika Križnar
Nika Križnar
"Nenehno mi govorijo, kako trmasta sem bila kot otrok. Že pri družabnih igrah je bilo tako. Ob porazu sem bila razočarana. Poraza nisem mogla sprejeti. Nujno smo se morali iti še kakšno dodatno igro, da sem lahko zmagala. Iskreno povedano, bila sem trmasta, a tudi v pozitivnem smislu. To me zdaj vodi naprej. Ko padem, grem naprej. Ne zaustavim se, ne počivam," zmagovalka lanske sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih Nika Križnar o svojem značaju.
Katja Višnar
Katja Višnar
"Že v gimnazijah se vidi, kdo je talentiran in perspektiven. To pokažejo tudi tekme. Zanimivo je, da tukaj v otroških kategorijah samo po regijah vidiš od 300 do 400 otrok na startu. Ne moreš verjeti, koliko jih je na startni listi. Pozneje po posameznih regijah, ki jih financira tamkajšnja smučarska zveza, izberejo približno po deset tekmovalcev. Te ekipe imajo zaposlene trenerje, ki s tekmovalci sodelujejo," nekdanja smučarska tekačica Katja Višnar o teku na smučeh v na Norveškem.
2