Občine in dobavitelji električne energije, vode ali daljinskega ogrevanja, pa tudi upravniki večjih kompleksov razmišljajo, kolikšen delež dražjih energentov prevaliti na porabnika, kolikšnega pa pokriti z iskanjem rezerv v lastnem poslovanju. Pri iskanju teh rezerv si lahko pomagajo s sprotnim spremljanjem porabe energije, ki ga omogoča internet stvari (IoT).
»Tehnologije IoT lahko pomagajo pri blaženju vpliva nihanja cen energentov. Z njimi lahko vpeljemo celovito obvladovanje stroškov od izvora do ponora,« pojasnjujejo v Telekomu Slovenije. Tako lahko po njihovih besedah vplivamo na celotno dobaviteljsko verigo ter končne uporabnike učinkoviteje vključimo v celovit proces obvladovanja cen. Zadnje je sicer kar velik izziv, ki se ga je treba lotiti s projekti, ki poleg tehnologije vključujejo tudi socialne elemente in aktivnosti na področjih obveščanja in usposabljanja.
Koliko energije bomo z daljinskim odčitavanjem prihranili, je odvisno od razvitosti komunalne in energetske infrastrukture ter od stopnje digitaliziranosti operativnih procesov ponudnikov energentov in vode. »Po naših ocenah se ti prihranki lahko gibljejo nekje do 15 odstotkov, odvisno od preteklih vlaganj v infrastrukturo in začetnega stanja obvladovanja porabe,« pojasnjujejo v Telekomu Slovenije.
Koristi za uporabnike in tudi ponudnike
Pri samodejnem odčitavanju stanja števca se odčitki prek mobilnega omrežja prenesejo na strežnik za zbiranje podatkov, kjer se hranijo. Ti podatki se lahko uporabijo za različne vrste obdelave. Najbolj znana je obdelava za namen obračuna po dejanski porabi, kar najbolj zanima končne odjemalce. Ti lahko zaradi sprotnih informacij o porabi hitreje spremenijo svoje navade in s tem sami racionalizirajo porabo, dodatno pa jih lahko k temu z ozaveščanjem in izobraževanjem spodbudi tudi dobavitelj.
Na drugi strani lahko dobavitelji z naprednimi analitičnimi orodji izvajajo tudi ukrepe za optimizacijo obratovalnih stroškov, ugotavljajo okvare na distribucijskih sistemih in jih hitreje odpravljajo, z izdelavo napovedi pa preprosteje načrtujejo prihodnjo porabo. Tako lahko dosežejo ugodnejše cene energentov.
»Za vzdrževalca omrežja je pomembna tudi možnost, da na delu omrežja, kjer zazna odstopanja, s spremembo nastavitev poveča pogostost odčitavanja in tako iz nadzornega centra hitro ugotovi, kaj se dogaja na tem delu omrežja,« pojasnjujejo v Telekomu Slovenije.
Vse to lahko izkoristijo tudi upravniki poslovnih objektov in večstanovanjskih zgradb, ki s tem optimizirajo proces zaračunavanja, predvsem pa zagotovijo pravično obračunavanje stroškov.
Najbolj racionalen je postopen prehod
Vpeljavo takšnih rešitev lahko izpeljemo na dva načina. Prvi je, da na števce dodamo tako imenovani čitalnik, ki v eni napravi vsebuje tudi vmesnik za komunikacijo. To lahko storimo v razmeroma kratkem času. Drugi način pa je, da ob rednih menjavah stare števce postopoma zamenjujemo z novimi, ki imajo že vgrajen vmesnik za komunikacijo.
»Ponavadi projekti uvedbe daljinskih števčnih meritev trajajo dlje časa. Za vzdrževalce omrežja je namreč najbolj racionalna postopna nadgradnja ob zamenjavi števcev, ki se menjajo na pet ali več let,« pravijo v Telekomu Slovenije.
Investicija je sestavljena iz prenove oziroma zamenjave števčne infrastrukture in storitev, ki so potrebne za delovanje samodejnega odčitavanja. V Telekomu Slovenije večino storitev ponujajo v obliki naročnine ter s tem upravljavcem omogočijo prehod z minimalnim začetnim vložkom. Če je oprema (števci, čitalniki) lastniška, pa omogočijo tudi hibridno obliko – nakup števca in čitalnika ter zagotavljanje prenosa podatkov in dostopa do podatkov kot storitve.
