ERC za projekte slovenskih raziskovalcev namenil več milijonov evrov

Evropski raziskovalni svet (ERC) vsako leto izbere in financira najbolj kreativne raziskovalce in raziskovalke za realizacijo njihovih projektov v Evropi, ne glede na nacionalnost ali starost. Ponuja štiri dolgoročne in finančno bogate sheme raziskovalnih projektov: za začetek samostojne raziskovalne poti, za utrditev samostojne raziskovalne poti, za uveljavljene raziskovalce in za sinergijo raziskav.

"Letošnja prejemnika ERC projektov sta uveljavljena raziskovalca fakultete in kar nas še posebej veseli, prihajata tako s področja fizike kot tudi s področja matematike, kar je prvič v Sloveniji. Znanstvena odličnosti, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce ter da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti," je ob tem povedal dekan Fakultete za matematiko in fiziko Tomaž Košir.

"To sta že sedmi in osmi ERC projekt sodelavk in sodelavcev fakultete oziroma tretji in četrti ERC projekt, ki jih v celoti vodimo na naši fakulteti, kar nas postavlja na zemljevid najboljših v Evropi," je dodal Košir.

Astrofizičarka Maruša Bradač je dobitnica ERC projekta z naslovom Firstlight (Prva svetloba). Zanj bo v naslednjih petih letih prejela dobra dva milijona evrov. "S projektom bom svoj raziskovalni pogled usmerila daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Pri tem bom uporabila podatke, ki jih bo moja skupina pridobila s teleskopom James Webb, saj smo v tej skupini razvili enega od najpomembnejših znanstvenih instrumentov na teleskopu, in sicer kamero NIRISS," je povedala Bradačeva.

S temi podatki bo preučevala obdobje temnega veka, "ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo", je projekt opisala astrofizičarka, ki je do nedavnega delovala kot profesorica na Univerzi v Kaliforniji. ERC projekt ji bo omogočil uspešno nadaljevanje kariere v Sloveniji, kjer bo ustanovila svojo raziskovalno skupino in jo povezala s kolegi iz Italije, ZDA in Kanade.

Matematik Franc Forstnerič pa je dobitnik ERC projekta z naslovom Holomorphic partial differential relations (HPDR), zanj bo prejel slabega 1,5 milijona evrov. "Projekt mi bo omogočil nemoteno osredotočeno raziskovalno delo v naslednjih petih letih in oblikovanje mednarodne skupine raziskovalcev, ki bo pomembna tematska razširitev obstoječe skupine za kompleksno analizo in geometrijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko," je povedal Forstnerič in dodal: "Na področju matematike je to prvi ERC projekt v Sloveniji in predstavlja pomembno priznanje, tako meni osebno, moji skupini, pa tudi širše slovenski matematiki. Prepričan sem, da bo to mlajše kolegice in kolege, ko delajo vrhunsko matematiko, vzpodbudilo, da si bodo v bodoče še intenzivneje prizadevali za pridobitev ERC financiranja."

Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je ob tem izjemnem uspehu čestital raziskovalcema in povedal: "Ponosen sem, da slovenska znanost riše zemljevid prebojnih uspehov v evropskem prostoru in še posebej me veseli, da je pri tem Univerza v Ljubljani tako uspešna. Iskrene čestitke cenjenemu kolegu Francu Forstneriču za prvi slovenski ERC projekt na področju matematike in astrofizičarki Maruši Bradač za projekt s področja raziskav vesolja." 

Maruša Bradač je že četrta raziskovalka ljubljanske univerze, ki ji je uspelo pridobiti prestižni ERC projekt in druga prejemnica takšnega projekta s Fakultete za matematiko in fiziko. Leta 2011 je namreč sploh prvi slovenski ERC projekt pridobila raziskovalka s področja meteorologije Nedjeljka Žagar. "To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti," je še zaključil Majdič.

Med prejemniki sredstev ERC je še zgodovinar Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Projekt Odprte meje (Open borders – "Cold War Europe Beyond Borders: A Transnational History of Cross Border Practices in the Alps-Adriatic area from World War II to the present) je prijavil na ERC panel za zgodovino, kjer so med 85 prijavami za financiranje izbrali 13 projektov.

"Zgodovina Evrope v času hladne vojne je drugačna, če jo opazujemo z obmejnega prostora Alpe-Jadran, kot pa če nanjo gledamo z vrha berlinskega zidu. Prepletenost ljudi, prehodnost izkušenj in vsakodnevnih gospodarskih izmenjav, ki so kljub mednarodnemu političnemu nihanju zaznamovale obdobje po drugi svetovni vojni dalje, nam govorijo o povezanosti prostora preko državnih meja. Projekt Odprte meje ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črnobele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes," so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

"Kot prvi in edini javni raziskovalni zavod izven Ljubljane smo uspeli pridobiti ERC projekt, kar daje ZRS Koper še dodatno potrditev v nacionalnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ob tej priliki želim čestitati vsem sodelavkam in sodelavcem Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, še posebej pa dr. Klabjanu in njegovi skupini raziskovalcev za izjemen raziskovalni dosežek, ki nadgrajuje njihovo že tako uspešno dosedanje raziskovalno delo," je povedal direktor ZRS Koper Rado Pišot.

"Najprej bi želel čestitati našemu članu Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper. Veseli in ponosni smo na dosežek dr. Klabjana, po drugi strani pa to razumemo tudi kot uspeh ZRS Koper in Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, ki sta v zadnjih 20 letih ustvarila pogoje za tovrstno raziskovalno in mednarodno integrirano delovanje v okolju," pa je izpostavil Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper.

"Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. S tem opozorilom vsebina Odprte meje presega zgolj okvir raziskovalnega projekta in ponuja alternativni model družbi zaprtosti, konfliktov in napetosti," pa je ob prejemu ERC projekta dejal Klabjan.

Kaj je ERC?

Evropska Unija je 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet. Spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk, kot tudi skrbi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi izključno kriteriju znanstveni odličnosti. Do začetka Obzorja Evropa je Evropski raziskovalni svet financiral že več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk na različnih stopnjah njihove kariere in več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah. 

Za raziskovanje v Evropi si prizadeva pritegniti najboljše raziskovalce in raziskovalke z vsega sveta. S ključnimi raziskovalnimi agencijami po svetu ima sklenjene dogovore, kar omogoča, da lahko njihovi raziskovalci in raziskovalke za določen čas sodelujejo na ERC raziskovalnih projektih v Evropi. Evropski raziskovalni svet vodi neodvisno upravljavsko telo, Znanstveni svet, ki ga sestavlja 22 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk z različnih znanstvenih področij. Trenutno mu predseduje Maria Leptin. Proračun ERC je del Obzorja Evropa.