Na eni strani strah pred podaljšano agonijo RTV, na drugi zadovoljstvo z odločitvijo

Po razumevanju Marka Milosavljevića ustavno sodišče namreč z odločbo zgolj ustavlja delovanje novega sveta in njegovo prevzemanje funkcij, ne pa njegovega konstituiranja. S tem, ko je novi svet konstituiran, pa preneha mandat sedanjemu programskemu svetu.

Kot pojasnil Milosavljević, postopki imenovanja članov novega sveta še naprej potekajo, saj jih ustavno sodišče ni ustavilo. Tisti hip, ko bo v novi svet imenovana večina, torej devet od 17 članov, pa bo sedanjemu programskemu svetu potekla veljavnost. Hkrati novi svet še ne bo smel prevzeti z zakonom določenih nalog in pooblastil.

Tako bomo očitno na RTVS imeli v. d.-ja  generalnega direktorja ter v. d.-ja direktorja radia in televizije, ne pa torej več starega programskega sveta in nadzornega sveta, niti še ne bo smel delovati novi svet, ugotavlja Milosavljević. Mnenja je, da se je ustavno sodišče enostavno zapletlo v nekakšno "naglico pri želji, da očitno ustavi novi zakon o radioteleviziji, pa četudi je samo pri tem očitno nekonsistentno".

RTVS bo tako še naprej vodilo sedanje vodstvo, do dela katerega je Milosavljević kritičen. Kot pravi, vrsta indikatorjev kaže, da je njegovo delo slabo, ko gre za siceršnjo učinkovitost, recimo za gledanost televizije in obiskanost spletne strani, predvsem pa ko gre za ugled in kredibilnost javne radiotelevizije kot celote. Tukaj je delo trenutnega vodstva izredno slabo in škodljivo, ocenjuje. To pa je tisti glavni argument, ki bi ga po njegovih besedah moralo upoštevati ustavno sodišče, ko je odločalo o tem primeru: kaj je pravzaprav tisto, kar ima lahko večje in bolj škodljive posledice za slovensko družbo in za sistem kot celoto, vključno z RTVS.

Meni namreč, da nadaljevanje mandata trenutnega v. d.-ja vodstva pomeni "nevarnost, da bo tudi v naslednjih mesecih prišlo do vrste nevarnih, škodljivih, politično motiviranih odločitev, kakršne so bile mnoge od odločitev v minulem letu ali dveh". Pri tem je navedel, da je v tem času prišlo do ukinitve vrste oddaj, do vzpostavljanja nekakšnega paralelnega sistema na drugem programu Televizije Slovenija, hkrati pa tudi do pomanjkanja na različnih področjih, kot je recimo vizija ustreznega tehnološkega, pa tudi finančnega razvoja RTVS v prihodnosti.

"Vse to seveda pomeni, da bo prišlo do nadaljnjega slabljenja delovanja in hkrati uničevanja ugleda javne radiotelevizije, ki se pač z dosedanjimi kadrovskimi potezami povsem jasno spreminja predvsem v kadrovski podaljšek in na nek način kadrovsko mašilo za eno politično stranko, ne pa za slovensko družbo kot celoto," je prepričan Milosavljević, ki deluje tudi v Centru za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje na FDV.

Ko gre za zadržanje zakona, ki je bil ne samo sprejet na referendumu, ampak se dotika tako pomembne institucije, kot je javni medij, bi moral biti glavni kriterij ustavnega sodišča vprašanje javnega interesa slovenske javnosti, zato da dobi resnično neodvisen in kakovosten javni servis, vključno s seveda kredibilnimi informacijami, poudarja Milosavljević.

Svet delavcev RTVS: Vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja na RTVS prinaša nove škodljive in nepopravljive posledice za delovanje javnega medija

V svetu delavcev RTVS ob začasnem zadržanju izvajanja dela novele zakona o RTVS opozarjajo, da vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja prinaša nove škodljive in nepopravljive posledice za delovanje javnega medija. Prav tako za njegovo verodostojnost, transparentnost upravljanja in porabo javnega denarja, na kar so opozorili večkrat, poudarjajo.

Svetlo točko pa sicer v svetu delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) vidijo v tem, da so zadržani le nekateri členi in da se postopki imenovanja novih članov novega sveta RTVS lahko nadaljujejo.

V četrtek bodo tako potekale volitve petih predstavnikov zaposlenih v nov svet RTVS, v torek pa bo svet delavcev odločal o predstavniku tega organa soupravljanja v svetu RTVS. "Posebej pozorno smo prebrali ločena odklonilna mnenja treh ustavnih sodnic, iz katerih lahko razberemo, da se svet pravno konstituira kljub začasnemu zadržanju. Kot mi razumemo, iz te odločbe pravnoformalno ni povsem jasno, kakšna bo torej vloga novo konstituiranega sveta RTVS," je v odzivu  zapisal predsednik sveta delavcev Robert Pajek.

Društvo novinarjev: Ustavno sodišče podaljšalo agonijo RTV Slovenija

Odločitev ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) le podaljšuje agonijo RTVS, opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Ustavno sodišče pozivajo, naj nemudoma nadaljuje razpravo in se javno zaveže, do katerega datuma bo opravilo končno presojo ustavnosti zakona.

V društvu novinarjev ugotavljajo, da je ustavno sodišče zadržalo člene, ki omogočajo operativno vzpostavitev novega modela vodenja in upravljanja. Ob tem so spomnili, da so se za uveljavitev novele zakona o RTVS zavzeli, ker so prepričani, da obstoječi model upravljanja ne omogoča strokovnega, neodvisnega in profesionalnega dela javnega medija. Prav imenovanje trenutne sestave tako programskega kot nadzornega sveta pa je "pokazalo vse možnosti za zlorabo sistema s strani vladajoče politike", so navedli.

"Zaradi politično motiviranih, nekompetentnih in škodljivih potez vodstva javna radiotelevizija ne opravlja več svojega poslanstva, izgublja ugled in postaja nerelevantna," opozarjajo v društvu. Prepričani so, da ohranjanje statusa quo, ki mu je odločitev ustavnega sodišča po njihovi oceni dodala le nova pravna tveganja, v nobenem primeru ne more biti ne v interesu države ne v interesu državljanov, še najmanj pa v interesu RTVS.

V društvu pojasnjujejo, da spoštujejo pravno državo, zato spoštujejo tudi večinsko odločitev ustavnega sodišča, vsebinsko pa delijo stališča ustavnih sodnic v ločenih mnenjih. Obrazložitev sklepa jih ni prepričala in se ob njej sprašujejo, "ali ne bi moralo tudi ustavno sodišče v obrazložitvah dosegati določenih argumentacijskih standardov". Kot izhaja iz ločenih mnenj, bo začasno zadržanje povzročilo nove pravne zaplete in krizo vodenja RTV Slovenija, preprečitev katere naj bi bil velik razlog za zadržanje zakona, so zapisali v izjavi.

V društvu novinarjev so prepričani, da so nepopravljive posledice za RTV Slovenija že nastale, da nastajajo vsak dan in da bodo zaradi zadržanja zakona nastajale še naprej. "Informativni program TV Slovenija ne dosega več standardov javnega medija, kar so glede na podatke o njegovi gledanosti prepoznali tudi gledalci. Ustvarjalci programov, ki stavkajo, so izpostavljeni nenehnim pritiskom nadrejenih," so navedli. Ob tem so dodali, da so posebej zaskrbljeni za položaj novinarjev na RTV Slovenija, "ki se jim tako le podaljšuje agonija in svoje delo vse težje opravljajo". Odločitev bo tako imela tudi nepopravljive kadrovske posledice, menijo v društvu.

"Glede na to, da je zadržanje zakona dejstvo, lahko v tem trenutku ustavno sodišče le pozovemo, da nemudoma nadaljuje razpravo in se javno zaveže, do katerega datuma bo opravilo končno presojo ustavnosti zakona," so še dodali.

V pravni mreži kot pisci izhodišč novele zakona o RTVS razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča

 V Pravni mreži za varstvo demokracije so razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča o noveli zakona o RTVS, "saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo". Obenem menijo, da je utemeljitev pomanjkljiva.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov sicer lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja.

Ustavne sodnice v ločenih mnenjih opozorile na posledice podaljšanja prehodnega obdobja pri vodenju RTVS

 Ustavne sodnice, ki so glasovale proti začasnemu zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS, v ločenih mnenjih opozarjajo, da začasno zadržanje ne more povrniti mandatov vodilnim, le podaljšuje prehodno obdobje. Zaradi slednjega se bo zavod po njihovih navedbah lahko znašel v situaciji, ko razen v. d.-jev direktorjev ne bo imel delujočih organov.

Sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so glasovale proti zadržanju, so v ločenih mnenjih poudarile, da zadržanje mandatov vodilnih ne more povrniti. Kogovšek Šalamonova je izpostavila, da bo zadržanje, namesto da bi zagotovilo čas za vsebinsko obravnavo, povzročilo pravno in dejansko kaotično stanje. Po njenih navedbah se bo obdobje vodenja javnega zavoda s strani vršilcev dolžnosti podaljšalo za neznano dolgo dobo, enako velja za organe vodenja in nadzora. Vsi pa bodo lahko opravljali samo tekoče posle, "kar izjemno omejuje možnosti za gospodarno in strokovno upravljanje zavoda".

Začasno zadržanje v tem primeru po njenih navedbah "zadrži izvajanje celovite prenove koncepta upravljanja, vodenja in nadzora javnega medijskega servisa z namenom preprečevanja političnih vplivov, in to ne da bi ustavno sodišče vedelo, ali je reforma ustavnopravno kakorkoli problematična".

Tudi po mnenju Mežnarjeve ohranitev sedanjega stanja, ki jo omogoča začasna odredba, pomeni "nadaljevanje nastajanja hudih škodljivih posledic za RTVS in za nepristransko obveščanje javnosti". Kot je zapisala, je ustavno sodišče z zadržanjem omogočilo nadaljnjo instrumentalizacijo javne RTVS za parcialne politične interese, posledice pa da so "nepredvidljive, zelo verjetno bodo tudi nepopravljive".

V Inštitutu 8. marec odločitev ustavnega sodišča glede novele RTVS spoštujejo, a se z njo ne strinjajo

V Inštitutu 8. marec se z odločitvijo ustavnega sodišča glede novele zakona o RTVS ne strinjajo, a jo spoštujejo, saj je to temeljni princip delovanja pravne in demokratične države. "Danes podporo izražamo delavkam in delavcem javne RTV. Če bo treba, jih bomo podprli tudi s protestnim shodom," je dejala direktorica inštituta Nika Kovač.

Grah Whatmough zadovoljen z zadržanjem dela novele zakona o RTVS

 V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough, ki je bil eden izmed pobudnikov pobude za oceno ustavnosti novele zakona, je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS. Pomembno se mu zdi, da si je sodišče z zadržanjem vzelo čas, da vsebinsko ustrezno pretehta argumente.

Čeprav gre za začasno zadržanje oz. odločitev, saj dokončno o noveli zakona o Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ustavno sodišče še ni odločilo, je Grah Whatmough vesel, da je sodišče ugotovilo, da so bili argumenti pobudnikov ustavne presoje vsaj v pomembnem delu utemeljeni.

"Ves čas postopka je namreč RTVS opozarjala na to, da je takšen politični prevzem javnega medija nedopusten, in veseli me, da se je z današnjo odločitvijo temu pridružilo tudi ustavno sodišče," je dejal.

Na vprašanje, kakšno odločitev sodišča pričakuje na koncu, je odgovoril, da bi bil odgovor na to prenagljen. Pomembno je, je dejal, da si je sodišče z zadržanjem novele vzelo čas, da vsebinsko pretehta vse argumente, tako argumente pobudnikov presoje kot argumente vlade, ki je novelo zakona lani vložila v parlamentarno proceduro.

"Seveda upam, da bo tudi na koncu sodišče našim argumentom dalo prav, ampak pustimo sodišču, da samo odloči," je dodal.

SDS pozdravljajo začasno zadržanje dela zakona o RTVS, treba je počakati še na vsebinsko odločitev

V SDS pozdravljajo začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTVS. Menijo tudi, da bo ustavno sodišče v nadaljevanju ugotovilo neustavnost samega zakona, saj da je bil ta zaradi hitenja premalo domišljen. "Gotovo je to poraz koalicije, če so bili prepričani, da pripravljajo dober zakon," je še ocenila poslanka SDS Alenka Jeraj.

Kot je danes v prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejala Jeraj, so v poslanski skupini SDS že v času sprejemanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) opozarjali na sprejemanje zakona po nujnem postopku, ki ga je po njihovi oceni koalicija v danem primeru zlorabila.

"Ocenjevali smo tudi, da zakon vsebuje neustavne rešitve, vendar se je vladajoči koaliciji tako mudilo z obglavljanjem RTVS oziroma zamenjavo vseh ključnih organov, da niso poslušali nikogar, nastopali so s pozicije moči in se obnašali, kot da lahko počnejo vse, kar želijo, tudi kršijo zakone," je danes kritična Jeraj. Po njenih besedah so v SDS še vedno prepričani, da je namen novele zakona predvsem "kadrovska čistka" na RTVS. Uveljavitev zakona je sicer SDS lani poskušala zaustaviti tudi z zakonodajnim referendumom, a neuspešno, saj so volivci na novembrskem referendumskem glasovanju noveli zakona prižgali zeleno luč.

Združenje novinarjev in publicistov pozdravlja začasno zadržanje dela novele zakona o RTV

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pozdravljajo odločitev ustavnih sodnikov o začasnem zadržanju izvajanja določb novele zakona o RTVS, ki se nanašajo na konstituiranje organov RTV in imenovanje vodstva. Izražajo upanje, da bo ustavno sodišče tudi pri vsebinski presoji omenjenih določb ugotovilo, da so neustavne, in jih razveljavilo.

Kot so zapisali, že od vsega začetka opozarjajo, da je novela, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba, namenjena izključno hitri, predčasni zamenjavi vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in nastavitvi ljudi, ki bodo lojalni novi vladi.

"Nikakor torej ne gre za to, da se z novelo umika politiko iz vodenja RTV, kot to zatrjujejo vlada in nekatere nevladne organizacije, tesno povezane z njo," poudarjajo v združenju. Slednje po njihovih navedbah dokazujejo že prva imenovanja novih članov sveta RTV, ki, kot navajajo, pod krinko demokratičnih postopkov potekajo izključno po političnem ključu.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena ter 24. in 25. členov novele zakona o RTVS, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja.

Ob tem so pojasnili, da novele v celoti ni mogoče zadržati, saj bi to povzročilo, da bi bili začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTVS, ustavljeni pa bi bili tudi vodenje, upravljanje in nadzor RTVS s prehodno ureditvijo, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina.

Ustavni sodniki so sklep sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti.