Vojna za Slovenijo - 30 let: Grožnje Grujovića na Puščavi

9.10.2021 | 19:20

Pavel Perc, novinar Dolenjskega lista

Pavel Perc, novinar Dolenjskega lista

V posebni psihozi negotovosti, pomešani s strahom in odločnostjo, so preživljali vojno prebivalci Mirnske doline, posebej še Puščave pri Mokronogu in okolice, kjer je 32-letni starejši vodnik JLA Dragomir Grujović grozil, da bo razstrelil vojaško skladišče v Ciganski dolini s približno osmimi milijoni litrov naftnih derivatov. Grujović, ki so ga vojaške oblasti tako rekoč čez noč povišale v oficirja, potem ko je ob poskusu predaje skladišča slovenski vojski ranil svojega poveljnika kapetana Furlana, je sicer nekajkrat po telefonu povedal, da ne bo naredil nič takega, kar bi ogrozilo okolje in ljudi, s katerimi je v približno 15 letih službovanja v Mokronogu in drugod po Sloveniji stkal številne prijateljske vezi.

Za svojo »miroljubnost« je Grujović zahteval, da ga slovenske oblasti pustijo pri miru. Grujović se je pomiril, ker je lahko njegova družina (žena in otroka) odšla na varno v rojstni Čačak. Zadovoljen je bil, ker ni bilo težav z oskrbo njegove enote 35 vojakov in starešin s hrano, celo s časopisi. Tridesetega junija, ko sem dolgo zaman spet vrtel številčnico telefona in naposled le dobil vojašnico na Puščavi, mi je Grujovićev kolega, podoficir Kovačević, umirjeno (lahko bi celo rekel, da se mi je nekako prijazno opravičil) pojasnil, da je pač telefon tako zaseden, ker vojaki precej telefonirajo domov. Vodnik Kovačević je dodal, da je njegov nadrejeni ob dogovorjeni uri čakal na moj klic in dogovorila sva se za ponoven stik z Grujovićem ob 22. uri. Spet zaman in pomislil sem, da me vleče za nos. Slišal sem govorice, da naj bi prejšnji dan pri vojašnici v Ciganski dolini pristal vojaški helikopter brez posebnih oznak. Kdove, kje je zdaj Grujović? Najbližji sosed vojašnice Nace Jurglič, ki je imel že vsa leta zelo dobre stike z vojašnico (vojaki so mu včasih celo pomagali pri kmečkih opravilih) in je bil v kritičnih dnevih dostikrat po telefonu na zvezi z Grujovićem, je zanikal možnost, da bi v vojašnici pristal helikopter, ker bi to videl in slišal. Rotil me je celo, naj vendar novinarji in drugi pustimo Grujovića pri miru, da se ne bi res zgodila katastrofa.

Član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut, ki je s spremstvom 2. julija obiskal Mokronog, je povedal, da so ljudje v bližini vojašnice evakuirani in da so pripravljeni tudi, če bi se izlili naftni derivati v potok in potem v Mirno. Nekateri, predvsem kmetje, evakuacije niso dosledno spoštovali, ker so se vračali vsaj nakrmiti živino. Je bil pa v tistih dneh zoprn občutek voziti se po teh krajih, kjer ni bilo videti žive duše, kot da so izumrli. V Mokronogu sem v gostilni Deu komaj dobil juho, da sem vsaj skromno obedoval; potešil sem se s kruhom v juhi, da nisem na prazen želodec vzel zdravila. V sosednji, tudi priljubljeni gostilni Žlajpah, so se po pričevanju treh vojakov trenja v vojašnici na Puščavi začela že kakšna dva tedna prej, preden je Grujović nasilno prevzel komando v enoti in je, namesto da bi razdelil knjižice vojakom, ki so bili že v civilnih oblekah in pripravljeni na odhod, te prinesel nazaj v pisarno k poveljniku Furlanu, ga obstrelil in ukazal vojski, naj spet vzame v roke orožje. Desetim vojakom in Furlanu se je uspelo umakniti iz vojašnice. To se je že prej posrečilo vojaku iz Srbije, sitemu morečega vzdušja v Ciganski dolini in mednacionalnih trenj, ko celo medsebojna nogometna tekma ni minila brez psovk in pretepov. Ta vojak si je tako zaželel svobode, da je med stražo (ko se je začel napad JLA) pobegnil in ponoči prepešačil od Puščave do Sevnice, približno 20 km, tam pa so ga zajeli teritorialci.

Članek je bil objavljen v posebni prilogi Dolenjskega lista ob 30-letnici slovenske samostojnosti VOJNA ZA SLOVENIJO - 30 LET.

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava