Vrh EU - Zahodni Balkan: brez časovnice, a z napovedjo investicijskega paketa

Kot je bilo pričakovati, šesterica držav Zahodnega Balkana danes na Brdu pri Kranju ni dobila bolj natančne časovnice, ki bi določala njihovo pot v Evropsko unijo. Voditelji so nad tem razočarani, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa jih tolaži, da to ne pomeni prekinitve poti in da njihove države v unijo vsekakor sodijo.

BRDO PRI KRANJU > Državljane Severne Makedonije, Albanije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova in Črne gore naj bi do neke mere pomiril načrt evropskih investicij v projekte njihovih držav. V naslednjih sedmih letih naj bi bile deležne 30-milijardnega investicijskega paketa, od tega naj bi bilo devet milijard nepovratnih.

Kdaj nadaljevanje s Tirano in Skopjem?

“EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu,” piše v izjavi z Brda, ki so jo včeraj sprejeli voditelji članic EU v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana.

30

milijard evrov bo po napovedih EU vložila v naslednjih sedmih letih v projekte na Zahodnem Balkanu

Prav tako je EU v izjavi “ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu”, a obenem spomnila, da je pomembno, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic.

Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani na tem vrhu spodbudnih novic niso dobili. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra.

“Vrh, ki ne bo šel v zgodovino”

Nekdanji diplomat Roman Kirn v vrhu na Brdu ne vidi zgodovinske prelomnice, prej nasprotno. “Ni razloga, da bi se vrh EU in Zahodnega Balkana vpisal v zgodovino,” pravi. “Gotovo gre za organizacijsko velik dogodek, ki pa ni prinesel ničesar novega. Prej je šlo za medlo reafirmacijo ideje o širitvi unije, s katero pa unija očitno ne misli preveč resno. Če bi želeli kaj doseči, bi sprožili notranjo razpravo o bolgarskem izsiljevanju Severne Makedonije, tako pa je šlo bolj za nekakšen fototermin.”

Podobno zadržan je še en diplomat, ki pa ne želi biti imenovan. Tudi on ocenjuje, da ne moremo govoriti o zgodovinskem vrhu, ki si ga bomo zapomnili, na njem tudi ni bilo nobenega preboja. Je pa po njegovem pozitivno to, da je vrh bil, da so za pomoč regiji namenili denar in da je nastala zaveza o nadaljevanju dialoga.

Kirn je kritičen tudi do tega, kako se je na vrh pripravila Slovenija - pričakoval bi namreč vsaj to, da bi se zunanji minister med pripravami podal na balkansko turnejo in zatipal tamkajšnji utrip, pa tudi pobudo Slovenije in Hrvaške, da se določi bolj realna perspektiva čakajočih držav, bi bila na mestu. Državi sta namreč edini članici EU, ki zgodovinsko izhajata z območja, ki mu danes rečemo Zahodni Balkan.

---