Bistvo znamke
Pozabite na osnovno motoriziranega Formentorja ali celo eko zelenega električno gnanega Borna! Seatova podznamka bakrenega imena (cuprum = baker v lat.), ki velja za sinonim športnosti, dinamike in vznemirjanja radarskih kontrol, namreč daleč najbolj definira ravno kakšna malce bolj popoprana hot-hatch stvaritev, kot je recimo Cupra Leon. A pozor, pri tem ne mislim na tisto različico, na kateri se blešči v teh časih tolikanj trendovska oznaka e-Hybrid! Temveč na najbolj razgrajaško, v kateri se vrti bencinski 2,0-litrski štirivaljnik, podprt s turbinskim polnilnikom.
Omenjeni model je v osnovi sicer povsem običajen Seatov Leon, ki so ga Cuprini oblikovalci na zunaj malce »pobakrili«, kar se najbolj vidi po posameznih oblikovnih elementih v … uganili ste … bakreni barvi. Pa naj gre za obrobo štirih izpušnih cevi, aluminijasta platišča ali zgolj za prepoznaven znamkin emblem dveh prepletajočih trikotnikov. V primerjavi z običajnim Leonom je njegovo detajlno modificirano podvozje še nekoliko bližje tlom, koloteki so širši, spredaj se ponaša s precej bolj agresivnim izgledom (reže za zajem zraka), k boljšemu občutku pri zaviranju pa pripomorejo še zavore Brembo.
Znotraj so mu obenem vdahnili ravno še dovoljšnjo dozo športnosti (odlična školjkasta sprednja sedeža, alu stopalke, vrhunsko oprijemljiv volan, …), da se povsem dovolj loči od svojega običajnejšega brata. In mu dodali tudi poslastico za vse tehnološke navdušence, ki se raje igrajo z zabavno elektroniko kot s samim avtomobilom – infozabavna enota namreč prikazuje tudi nekatere podatke o motorju (navor, moč), gravitacijske pospeške, ipd. Oziroma vse tisto, kar je pravemu dirkaškemu puristu med vožnjo vsaj toliko važno kot reklama za nizkocenovno letalsko družbo med stanovalci doma upokojencev (beri: prav nič). Okej, le pri ne najbolj ergonimični rešitvi v obliki neosvetljenih drsnikov za nastavitev glasnosti in temperature se bodo pridušali prav vsi.
Dva obraza
Bistvo Cuprinega razgrajača se skriva v njegovem drobovju, kjer je moč najti že znani koncernski turbobencinski motor (koda: EA888), ki se ponaša s kar 300 »konji« največje moči. Resda se omenjena konjenica v teh sila naelektrenih časih ne sliši več tako brutalno veliko kot nekdaj, a tukaj pač govorimo o avtomobilu, ki pokaže na tehtnici vsaj pol tone manj od podobno velikega in podobno močnega električnega avtomobila. In teh 300 konjev je lahko v Leonu tudi precej radoživih in ravno še dovolj poblaznelih, da lahko brez težav naselijo vragce v voznikove oči.
Omenjeni motor, ki ga sicer lahko najdemo tudi pri Volkswagnovem žlahtniku (Golf R), sicer pokaže med vožnjo dve osebnosti. V običajnem režimu je namreč tako motoriziranega Leona moč voziti zelo mirno in povsem nestresno (najvišja navorska vrednost 400 Nm je na voljo že pri nizkih dveh vrtljajnih tisočakih), brez da bi te kakorkoli vznemirjal s svojo divjostjo ali celo – bog ne daj – cukajočim delovanjem, kot smo tega vajeni pri kakšnih starejših hot-hatchih. Saj veste, tiste cestne petarde, ki so kar same od sebe klicale k nenehnemu preganjanju ter posledično pripomogle k rednemu polnjenju redarskih blagajn.
In ne le to! Na trenutke se celo zdi, da je DSG menjalnik, ki skrbi za prenos moči na sprednji kolesni par, celo za odtenek preveč obotavljajoč in morda rahlo lenoben, kar pa nikakor ne pokvari celotne slike.
A se vse skupaj brž spremeni ob preklopu v režim Sport ali Cupra (dobro viden gumb na volanskem obroču), ko postane pogonski sklop opazno bolj odziven (menjalnik v načinu S), blažilniki malenkostno otrdijo, volanski mehanizem bolj čvrst, vse skupaj pa nadgradi še pokanje iz izpušne cevi (resda tudi s pomočjo generiranega zvoka iz zvočnikov), ki zna dodobra spraviti ob živce najbolj zagrete Gretine privržence. Motor ves čas vleče izjemno zvezno ter pokaže izjemno veselje do vrtenja, saj se zelo rad zakadi preko 6 tisočakov in pol. Sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik ima ob tem skorajda vedno izbrano pravo prestavo ter med ostrim pospeševanjem izjemno hitro pretika navzgor. Obenem ob prestavljanju navzdol elektronika poskrbi za samodejno dodajanje plina, kar pripomore k manjšemu padcu vrtljajev ter izrazito športnemu občutku. Vrhunsko!
Tako motorizirana Cupra Leon tako kar kliče, da jo zapeljete občasno tudi na kakšen malce bolj navdahnjen »izlet« čez bližnje planinske ride, kjer zna pokazati precej (pol)dirkaškega talenta. Dodobra modificirano podvozje, ki pa vseeno ni neudobno pretrdo nastavljeno, zagotavlja visoko mejo oprijema, volanski mehanizem pa navdušuje z brezkompromisno natančnostjo. Pri čemer deluje vse skupaj izjemno uravnoteženo in neutrujajoče, kar navdaja celo ne najbolj veščega voznika s precejšnjo samozavestjo. Še posebej, ko bo ugotovil, da omogoča neverjetno hitro, a še vedno varno vožnjo skozi ovinke, k čemur dodobra pripomore delna zapora diferenciala (brez kakršnegakoli trganja volana iz rok). Avtomobil se dejansko drži v ovinku kot državni sekretar svojega stolčka na ministrstvu. Okej, le v mokrem raje ne preizkušajte njegovih meja, če se ne želite pobliže spoznati z obcestno floro. Fizike se pač ne da pretentati!
Športnik za vsak dan
Cupra Leon, ki bi se sicer še pred nekaj leti – roko na srce – imenoval enostavneje Seat Leon Cupra, velja za izjemen uživaški stroj, ki pa zagotavlja dovolj udobja tudi ob vsakdanji uporabi. In že zaradi tega velja za enega bolj zanimivih tovrstnih športnikov na trgu. Avtomobil dveh osebnosti, ki pa ne potrebuje psihiatrične obravnave, da bi bil všečen širšemu krogu ljubiteljev bencinskih hlapov.
Cupra Leon nenazadnje prepričuje tudi s svojo ceno, ki navkljub vsesplošni draginji vseeno ni pretirana. V teh časih, ko že vsak povprečen družinski križanec s trivaljno motorizacijo pod motornim pokrovom stane 40 tisočakov, se zdi cena za tako odličen vozno uživaški avtomobilski paket dovolj fer oziroma povsem poštena. Se vam ne zdi?
Španci torej še vedno znajo! A se vseeno zdi, da bi lahko novodobni Cuprini modeli brez težav nosili zgolj Seatov emblem, s čimer bi matično znamko lažje pozicionirali znotraj samega koncerna. Kot avtomobilskega proizvajalca, ki je sinonim za športnost, temperament in zabavo. Kar pa najbolj popopran Leon v ponudbi vsekakor še kako izžareva.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Doktor Jekyll in gospod Hyde"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
“Doktor Jekyll in gospod Hyde” je bil že večkrat uporabljen naslov v (SLO) avtomobilskih testih, zato ne morem mimo opazke, da bi bili tu lahko malo bolj izvirni…
Edina slabost tega avta ni 4×4
Sem s prve fotke mislil, da gre za kako gt varianto, ne pa cistokrvno cupro. Pa tista grda srebrna plastika zadaj…avto dober za vozit, za pogledat nikakor.
Odličen voz! Samo v tej barvi in s temi platišči izgleda malo…brezvezno. V tisti mat petrolejsko modri in “bakreno”/črnimi platišči je za prste obliznit.
Oblikovno mi ne sede ta avto, kot Focus recimo, ampak kot celota ni slab, feltne so mi še najbolj všeč. Fajn, da niso čisto črne.
isto sem jaz fokusa videl. Pa malo mazde3, pa luči od audija :). Men je lep, pelje se zihr dobro, pa cena tud ni pretirana za to mehanizacijo.