Odbor raziskuje napad Trumpovih privržence 6. januarja lani, ko je podpredsednik ZDA Mike Pence v kongresu formalno potrjeval izide predsedniških volitev novembra 2020 po zveznih državah.
Ideje in teorije, dokazov pa ne
Odbor je doslej prikazal, kako so Trumpovi odvetniki skušali razveljaviti izide volitev s tožbami, vendar so jih sodišča zavračala kot neresne brez dokazov. Trumpovi ljudje so imeli veliko idej in teorij, vendar nobenega oprijemljivega dokaza. Trump je brez uspeha pritiskal tudi na republikanske volilne uradnike v državah, kot sta Georgia in Arizona.
Nato je pravnik John Eastman dobil idejo, da bo Pence 6. januarja zavrnil izide v državah s tesnim izidom in bodo vskočili alternativni Trumpovi elektorji ter glasove oddali njemu.
Trump je v svoj naklep skušal vključiti zvezno pravosodno ministrstvo, ki z izvedbo volitev nima nič. Trumpa je najprej zavrnil pravosodni minister Bill Barr, ki je sredi decembra 2020 odstopil s položaja, ker s tem ni želel biti povezan. Trump je potem začel pritiskati na Barrovega naslednika vršilca dolžnosti Jeffreyja Rosena.
Tudi Rosen je kot prej Barr preveril zadeve in ni odkril ničesar. Trump pa ga je potem skušal vplesti v naklep o lažnih elektorjih. Rosen je to potrdil na četrtkovem zaslišanju, kjer je bil tudi njegov nekdanji vršilec dolžnosti namestnika pravosodnega ministra Richard Donoghue.
Trumpa ni zanimala resničnost obtožb o volilnih prevarah
Ta je dejal, da mu je Trump povedal, da naj le rečejo, da so volitve sumljive, ostalo pa prepustijo njemu in republikanskim kongresnikom. Donoghue je dejal, da mu je bilo jasno, da Trumpa ne zanima resničnost obtožb o volilnih prevarah.
Zaslišanje je razkrilo skupino republikanskih kongresnikov, ki je skupaj s Trumpom delala načrte glede spremembe rezultata volitev, nato pa v strahu pred kasnejšim kazenskim pregonom prosila za pomilostitev.
Med njimi so bili Scott Perry iz Pensilvanije, Andy Biggs iz Arizone, Louie Gohmert iz Teksasa, Marjorie Taylor Greene iz Georgie, Matt Gaetz s Floride ter Mo Brooks iz Alabame, ki je 11. januarja lani Trumpa prosil, naj pomilosti vsakega, ki v kongresu ni podprl izidov volitev.
Trump je želel na položaj vršilca dolžnosti imenovati vodja oddelka za civilne tožbe Jeffreyja Clarka, ki je bil pripravljen poslati pismo državam s pozivom, naj skličejo posebna zasedanja kongresov in imenujejo elektorje za Trumpa. Clark se je med zaslišanjem v odboru skliceval na 5. amandma, ki ščiti pred samoobdolžitvijo.
Na vprašanje, zakaj so hoteli imenovati Clarka, je nekdanji Trumpov odvetnik Rudy Giuliani med svojim zaslišanjem pred tedni odboru povedal, da so iskali pravnika iz ministrstva, ki ga ni skrbel lasten ugled in je bil pripravljen storiti, kar bodo zahtevali od njega.
Večina Američanov bi Trumpa kazensko preganjala
Odbor si želi, da bi pravosodno ministrstvo ZDA uvedlo kazensko preiskavo Trumpa in so-zarotnikov, ker sam nima takih pooblastil. Kot kaže, se nekaj dogaja, saj je FBI v sredo izvedel racijo pri Clarku in zaplenil dokumente pri šefih republikanske stranke v Nevadi, Georgii, Michiganu in Pensilvaniji.
Clark ni dobil Trumpove pomilostitve, kot je tudi ni dobil Eastman, čeprav je slednji za to zaprosil.
Javna zaslišanja odbora, v katerem republikanci niso hoteli sodelovati, imajo presenetljivo veliko gledanost v ZDA in doslej so po anketi televizije ABC prepričali 60 odstotkov Američanov, da si Trump zasluži kazenski pregon.
Del Američanov mu še vedno verjame, da je šlo na volitvah novembra 2020 za velike prevare, večina Američanov pa se odloča o tem, ali je Trump delal to, kar je, zato, ker je res verjel v obstoj prevar, ali pa je dejansko kriv poskusa državnega udara.
Odbor je sprva načrtoval šest zaslišanj do konca junija, vendar pa bodo ta sedaj tudi julija, ker odkrivajo nove dokaze.
Med njimi so posnetki britanskega filmarja Alexa Holderja, ki je bil prav tako zaslišan v četrtek. Gre za intervjuje s Trumpom in člani družine. Zaslišati bodo skušali tudi soprogo vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa Ginni Thomas, ki je bila vpletena v poskuse razveljavitve volitev 2020.
