kultura

Govorili o lenobi kot gibalu napredka

31.8.2023 | 18:40 | I. V.

Velibor Čolić v pogovoru z Ivano Djilas (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Festival kratke zgodbe Novo mesto short se počasi bliža svojemu vrhuncu, jutrišnjemu pogovoru z nominiranci in razglasitvi dobitnika nagrade Maruše Krese, kot so letos preimenovali dosedanjo nagrado Novo mesto. Letos so za nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb nominirani Ajda Bračič, Miklavž Komelj, Mojca Kumerdej in Vesna Lemaić.

Letošnji festival kratke zgodbe se je začel v sredo, ko se je s francoskim pisateljem bosenskih korenin Veliborjem Čolićem o njegovi zadnji od treh pri novomeški založbi Goga izdanih knjig Knjiga odhodov pogovarjala Ivana Djilas, ki je prav tako Gogina avtorica. Čolić, ki je v času vojne v Bosni in Hercegovini v Francijo pribežal kot begunec, se naučil francosko, začel delati kot novinar in pisati romane, ki so zbudili zanimanje urednikov ene največjih svetovnih založb, Gallimard, katere hišni avtor je postal ter za svoja delal prejel tudi več pomembnih nagrad, je v pogovoru z Djilasovo, ki ima prav tako migrantsko izkušnjo in ustvarja v jeziku, ki ni njen materni, predstavil svoj prihod v Francijo, prednosti, ki jih je užival kot belopolti migrant in svoj odnos do Jugoslavije, ki ni bila le košarka, jadransko morje in Lepa Brena. Moti ga, ko na TV govorijo o bivši državi in je ne imenujejo Jugoslavija. "Noben general nima te pravice, da mi vzame otroštvo," je rekel in pojasnil, kako je bilo v njegovem otroštvu, ko so se v šoli učili srbohrvaški ali hrvaškosrbski jezik in en teden pisali v latinici, drug teden pa čirilici. Povedal je, kako si je, potem ko je dezertiral, želel iti nekam, kjer ni kislega zelja in kako so se mu vsi rojaki čudili, da hoče iti v Francijo, ki po njihovem mnenju naj ne bi bila dobra za biznis, in kako so bosanski begunci v Franciji neviden narod, niti policija jih noče legitimirati za razliko od temnopoltih. Pripovedoval je o beguncem dovoljenih in nedovoljenih poklicih, pa tudi o tem, kako dobra je Evropa. Ko ga je pred kratkim doletela huda avtoimunska bolezen, ki jo ima v Bruslju, kjer zdaj živi, poleg njega le še ena ženska, so ga pozdravili, račun za zdravljenje oziroma natančneje za posteljo v bolnišnici pa je znašal 20 evrov. "Če bi se mi to zgodilo v Tuzli, bi umrl, v Ameriki pa bi mi za zdravljenje zaračunali 200.000 dolarjev. Na srečo živim v Evropi, ki ni le slaba," je zaključil svoj pogovor z Ivano Djilas.

V sredo so svoje zgodbe pred nabito polnim atrijem kavarne knjigarne Goga, kamor se je dogajanje pred dežjem umaknilo z Glavnega trga, povedale pisateljici Jedrt Lapuh Maležič in Selma Skenderović, novomeška pesnica Klavdija Kotar in novinarka Ksenija Horvat, v sredo pa so se novomeškemu občinstvu predstavili novinar Igor E. Bergant, pisatelja Suzana Tratnik in Velibor Čolić ter še en domačin, literarni zgodovinar in glasbenik Marijan Dović, ki je vskočil namesto odsotne Irene Urbić.

Temi pripovedovalskih večerov sta bili Lenoba kot gonilo napredka in Neznanje je nasilje.

Pripovedovalskim večerom drevi, ko se dogajanje festivala seli v Knjižnico Mirana Jarca, sledi pogovor na temo V kakšni kondiciji je kratka zgodba pri nas, ki ga je založba Goga  pripravila v sodelovanju z radijskim programom Ars ob izidu antologije Brez milosti, antologije slovenske kratke proze, ki bo hkrati izšla tudi v nemščini in angleščini. Kot rečeno, bo festival svoj vrhunec dosegel jutri, ko bo v Knjižnici Mirana Jarca pogovor z nominiranci in razglasitev letošnjega dobitnika nagrade Maruše Krese, v soboto dopoldne pa bo v Gogini kavarni še pogovor z nagrajencem.

‹ nazaj