Ministru za obrambo Mateju Toninu se zdi ključno, da bi lahko v Sloveniji imeli mlajše častnike, saj so slovenski častniki na prvi dolžnosti starejši od tistih v zvezi Nato za pet let. Vojaška akademija, ki bi bila ustanovljena na željo slovenske vojske, pa bi jim pri tem lahko pomagala pri zagotovitvi mlajšega kadra, ki bi bil tudi lahko izobražen v naravoslovni smeri, saj potrebujejo v vojski več biologov, informatikov in elektrotehnikov. “Razumem, da imajo določene zadržke na Fakulteti za družbene vede, na katedri za obramboslovje, ki predvsem proizvajajo družboslovni kader. Upam pa, da tudi nas razumejo na ministrstvu za obrambo, zaradi vsesplošnega razvoja tehnike v vojski potrebujemo vse bolj kadre naravoslovnih smeri,” je po obisku centra vojaških šol ocenil Tonin.
Poslanci Nove Slovenije in SDS so ta teden v zakonodajni postopek vložili predlog dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočila ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Umeščen bi bil v strukturo slovenske vojske, deloval pa bi v okviru centra vojaških šol. Zavod bi bil na prvi bolonjski stopnji, na katerem bi bil študij interdisciplinaren in bi bil soizvajalec skupnega študijskega programa z drugimi visokošolskimi zavodi, oziroma univerzami, ki bi akreditirale in razpisale študijske programe z vojaškim izobraževalnim modulom.
S tem bi se povprečna starost častnikov na prvi dolžnosti z zdajšnjih 28 znižala na 23 let. Osrednji mediji so včeraj poročali, da so na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede presenečeni nad predlogom ustanovitve vojaške akademije, proti pa so tudi v delu opozicije. Predlog sprememb zakona o visokem šolstvu ta proces po mnenju katedre za obramboslovje, ignorira in želi ustanoviti notranji vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja, kar je sicer v nasprotju s siceršnjimi evropskimi trendi.
Še korak dlje je šla profesorica na katedri za obramboslovje, nekdanja ministrica dr. Ljubica Jelušič, ki trdi, da je bil predlog napisan v vojski. Povedala je, da je sporno, da je vojska, ki bi morala biti po ustavi in zakonu politično nevtralna, predlog odnesla poslancema dveh političnih strank, ki sta ga nato vložili v parlamentarno proceduro.
Imamo precej višjo starost “novih” častnikov kakor pa v drugih državah zveze Nato
Po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina imamo osnovni problem, da so slovenski častniki relativno starejši od tistih kolegov v drugih Nato vojskah. “Pri drugih Nato državah dobijo zgrajenega častnika nekje pri 23 letih, mi pri 28 letih, ker je situacija taka, da morajo najprej narediti fakulteto, doseči 7. stopnjo izobrazbe in potem še izpolniti vsa ostala vojaška izobraževanja, da pridejo do častniškega čina,” je obrazložil. Ko so se pogovarjali z enim izmed centrov vojaških šol, je to bil eden izmed problemov, ki so ga želeli nasloviti. “In so seveda prišli s konkretnim predlogom, v centru vojaških šol so meni kot ministru, kot njihovemu predstojniku so mi podali predlog, kaj bi bilo potrebno spremeniti.”
Tonin je najprej opravil razgovor z ministrico za šolstvo dr. Simono Kustec, ker gre za spremembo zakona o visokem šolstvu, ki spada pod njen resor. “Ona mi je dejala, da ne načrtujejo spremembe v tem mandatu. Zato smo enostavno spisali ta predlog zakona na ministrstvu za obrambo in jaz sam sem zaprosil poslance, če lahko ta zakon vložijo v proceduro,” je pojasnil in dodal, da tukaj ni ničesar spornega. “Jaz mislim, da so bili tukaj vsi demokratični standardi spoštovani. Vojska je ministru za obrambo povedala, kje je problem, jaz pa kot minister za obrambo skušam sedaj ta problem razrešiti.”
V vojski potrebujejo več častnikov naravoslovnih smeri
S tem zakonom bi dobili tudi častnike, ki bi bili bolj ali manj naravoslovnih ved oziroma izobrazbe, kar se Toninu zdi ključno za prihodnji razvoj Slovenske vojske. “Razumem, da imajo določene zadržke na Fakulteti za družbene vede, na katedri za obramboslovje, ki predvsem proizvajajo družboslovni kader. Upam pa, da tudi nas razumejo na ministrstvu za obrambo, zaradi vsesplošnega razvoja tehnike v vojski potrebujemo vse bolj kadre naravoslovnih smeri,” je ocenil. Pri tem najbolj nujno potrebujejo kadre, kot so biologi, informatiki, elektrotehniki. “To so predvsem izobrazbene smeri, ki si jih želimo za prihodnje slovenske častnike.”
Tonin zavrača očitke katedre za obramboslovje, da bi želeli ustanoviti notranje-vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja. “To ne drži. Mi planiramo in tudi ta sprememba zakona je napisana v tej smeri, da bodo tudi za ta zavod veljala popolnoma enaka pravila, kot za ostale javnošolske zavode,” je pojasnil in pri tem izpostavil, da imajo pri tem samo problem, da po sedanjem zakonu to lahko naredi le ministrstvo za šolstvo, ne more pa tega narediti ministrstvo za obrambo. “Veljali bodo enaki standardi, kot v preostalem delu javnošolskega sistema, kar se tiče habilitacije in vseh ostalih stvari. Edina razlika bo, da bo stroške tega zavoda prevzelo seveda ministrstvo za obrambo.”
Sara Rančigaj