V letu 2021 je število migrantov znova naraslo, stopnjevanje množičnih migracij pa lahko pričakujemo tudi v novem letu. Ob napovedih umiritve kitajskega virusa bodo poti za migrante znova bolj odprte, zato lahko pričakujemo novo migrantsko krizo.
Živimo v negotovih in razburljivih časih. Na evropski celini postaja vse več ljudem jasno, da nas zdajšnja kozmopolitska liberalna ureditev, ki temelji na idejah egalitarizma oziroma enakosti ali istosti vseh ljudi, ne bo popeljala v konec zgodovine, kot je to napovedoval ameriški politolog, ekonomist in pisec Francis Fukuyama. V nasprotju s tem liberalizem ustvarja nove težave in trenja, ki z leti naraščajo. Kolesje zgodovine se vrti naprej in nas pelje, ne v nekakšno utopijo združenega človeštva, temveč naproti novim izzivom, ki lahko povzročijo katastrofo, če jih ne bomo premagali.
Migracije kot orožje
Kljub temu se liberalne elite in bruseljski globalisti delajo, da gre vse po načrtih, in nas še naprej prepričujejo, naj sprejemamo multikulturalizem in množice migrantov, ki tako kot za beloruskega predsednika Lukašenka predstavljajo tudi zanje neke vrste biološko orožje v prikriti vojni proti Evropejcem in njihovim narodom, tradicijam in kulturam. Razlika je le v tem, da Lukašenko migrante “uporablja” proti Poljski in EU od poletja 2021, da bi jim povzročal sitnosti, globalisti pa množične migracije za svoje precej bolj zlonamerne cilje uporabljajo že desetletja. Iz leta v leto smo tako na področju množičnih migracij priča novim “neprijetnim presenečenjem”. Lani smo doživeli že omenjeno novo migrantsko krizo na poljsko-beloruski meji, ki se bo očitno nadaljevala tudi v novem letu, in povečanje migracij iz Afganistana zaradi tamkajšnjih razmer. Svet se še vedno otepa epidemije kitajskega virusa, vendar pa se kljub temu migracije nadaljujejo.
Pravzaprav se število migrantov, ki prihajajo v Evropo, znova povečuje, tako da bomo tudi v tem letu verjetno priča stopnjevanju množičnih migracij. Na to bodo seveda vplivale tudi volitve, ki bodo letos v Franciji in v nekaterih drugih državah. Vsekakor pa je evropska družba vse bolj razdeljena na tiste, ki hočejo odprte meje, in tiste, ki hočejo ohraniti lastno kulturo. To se odraža v razlikah med Srednjo in Vzhodno Evropo ter Zahodno Evropo.
Množične migracije in kitajski virus
Ob začetku pandemije covida-19 leta 2020 so prišle na dan pomanjkljivosti globalizma in liberalne ideologije. V svetu globalizma in odprtih mej, kjer so bolj kot zdravje narodov pomembne človekove pravice in politična korektnost, se je virus hitro razširil. Vendar pa je bil tudi nova priložnost globalistov za stopnjevanje njihovih ciljev. Ustanovitelj Svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab je tako začel pozivati k “velikemu resetu”, hkrati pa je skupaj s Thierryjem Malleretom napisal tudi istoimensko knjigo. Tako naj bi pandemija pravzaprav predstavljala priložnost za neke vrste nov začetek, za novo bolj transparentno in globalno ureditev sveta. Ko Schwab piše o tej novi ureditvi oziroma o ponastavitvi sveta, omenja predvsem “človeštvo” in nikoli posameznih ljudstev. Poziva k boljši ureditvi sveta za celotno človeštvo, kar seveda pomeni stopnjevanje globalizma in s tem tudi mešanja ljudstev, dokler resnično ne bomo vsi le velik človeški “miš maš”. Čeprav so se migracije malce zmanjšale zaradi kitajskega virusa, ga bodo globalisti izkoristili za uvajanje nove bolj globalne ureditve v imenu “človeštva”, pri tem pa je treba vedeti, da je Svetovni ekonomski forum tudi na splošno naklonjen množičnim migracijam, ki naj bi bile dobre za gospodarstvo. Kakšne bodo dolgoročne posledice njihovih načrtov, bomo videli v tem in v prihajajočih letih, vsekakor pa lahko pričakujemo več migracij in strožje kazni za tiste, ki jim nasprotujejo.
Migracije znova naraščajo
V letu 2020 so se zaradi pandemije migracije malce zmanjšale, vendar pa so se že v letu 2021 znova zvišale. Po mediteranski poti je leta 2019 prišlo v Evropo 123.663 migrantov, v letu 2020 pa je število padlo na 95.031. V prejšnjem letu se je število migrantov znova povečalo, in sicer jih je po podatkih iz decembra prišlo 113.384. Od tega je kar 72,9 odstotka moških. Glede na to, da mnogi strokovnjaki napovedujejo, da bo koronakrize konec do pomladi, lahko spomladi in poleti pričakujemo novo stopnjevanje in nadaljnje povečevanje množičnih migracij iz tretjega sveta. Tudi po poročanju evropske agencije za mejno in obalno stražo Fontex naj bi število migrantov naraščalo. Če smo prej govorili le o Sredozemlju, Fontex razkriva, da se je število ilegalnih prehodov meje zaradi Lukašenkove »hibridne vojne« na vzhodnih mejah EU povečalo kar na 8.000. Kriza na poljski meji se bo očitno nadaljevala tudi v tem letu. Je pa kljub nasprotovanju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen evropski parlament prvič v zgodovini namenil sredstva iz skupnega proračuna za varovanje mej. Tako bodo v tem letu baltske države prejele 25 milijonov evrov za postavitev ograj in preprek na zunanji meji Evropske unije. Po drugi strani Fontex poroča, da je tudi balkanska pot vse bolj obremenjena. Tam naj bi se bilo število prehodov močno povečalo, kar je razvidno tudi iz poročil slovenske policije, ki vsak dan prestreže nove skupine nezakonitih migrantov tretjega sveta, ki se potikajo po naši domovini.
Migranti še vedno dobrodošli
V evropski politični areni je bila prejšnje leto ena večjih sprememb umik nemške kanclerke Angele Merkel iz politike, ki je bila leta 2015 glavna podpornica sprejemanja migrantov in jo zato mnogi krivijo za migrantsko krizo. Vendar pa na tem področju očitno ne bo sprememb, saj je nova nemška “semaforna” koalicija pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza iz vrst Socialnih demokratov popolnoma predana politiki odprtih vrat in nadaljnjemu sprejemanju migrantov. Ob krizi na poljsko-beloruski meji so ravno pripadniki Zelenih, ki so del nove koalicije, pozivali k sprejemu migrantov, ki so obtičali na tamkajšnji meji. Konec leta 2021 pa naj bi se bila Nemčija obvezala, da bo sprejela tudi 25.000 afganistanskih “beguncev”.
Gre za največji del 38.146 “beguncev”, ki jih je iz Afganistana sprejela Evropska unija. Pri tem naj bi sodelovalo 15 držav članic, ki dajejo zatočišče tistim, ki bežijo pred talibani. Sicer naj bi se EU obvezala, da bo sprejela kar 60.000 “beguncev”, vključujoč begunce iz Afganistana in še 20.000 beguncev z drugih kriznih območij. To je seveda težavno za vso Evropo, saj migranti ob takšnih novicah ponavadi hočejo doseči države z migrantoljubno politiko skozi druge evropske države. Vsekakor lahko pričakujemo nova zaostrovanja med Brusljem in skupino V4, ki ni naklonjena množičnim migracijam.
V Franciji med kandidati za predsednika tudi musliman
Na prihodnji razvoj pri vprašanju migracij v Evropo bo poleg lanskih nemških volitev močno vplival tudi rezultat francoskih predsedniških volitev v aprilu. Na političnem prizorišču je med novimi kandidati veliko pozornosti prejel avtor in novinar Éric Zemmour, ki je sicer judovskega rodu, je pa velik nasprotnik islamizacije in množičnih migracij ter edini kandidat, ki odprto nasprotuje veliki demografski zamenjavi. Zemmour je pred kratkim ustanovil tudi novo stranko Rekonkvista. Po drugi strani pa bo tokrat za predsednika prvič v zgodovini Francije kandidiral tudi musliman. To je ustanovitelj in vodjo stranke Demokratična zveza muslimanov v Franciji Nagiba Azerguia. Glede na stanje v Franciji, kjer predmestja Pariza in drugih večjih mest postajajo praktično avtonomna muslimanska območja, je bilo to le še vprašanje časa, v več multikulturnih državah znotraj EU pa že obstajajo islamistične stranke. Sicer Azergui nima realnih možnosti za zmago, vsaj za zdaj še ne. Vendar pa se v prihodnjih letih s stopnjevanjem množičnih migracij lahko tudi to spremeni.
Andrej Sekulović