V ponedeljek bodo na Ustavnem sodišču RS zopet pretresali Golobovo novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija. Končne odločitve ali je zakon skladen z ustavo ali ne naj še ne bi bilo pričakovati, čeprav je bilo rečeno, da se bo o zadevi odločalo prednostno. A vendarle je ob tem potrebno zavedanje, da imamo ustavne sodnike zato, da stopijo na prste oblastnikom, če si ti prisvojijo oblast in če brezobzirno pod to ali ono pretvezo teptajo demokratičen ustroj države.
V rubriki Izpostavljeno na javni RTV Sloveniji so v luči ponedeljka spomnili na izjavo nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča RS Ernesta Petriča, ki je 17. maja letos pojasnil, da če je potrebno, ustavni sodniki zaustavijo tudi večino. “Tudi večina v parlamentu lahko zlorabi svojo večinsko premoč in namen ustavnih sodišč je prav v tem, da kontrolirajo tudi večino,” je pojasnil.
Pred tremi meseci se je najvišje sodišče v državi odločilo za zadržanje dela Golobove novele zakona o RTVS. Po besedah Petriča je sodišče sporočilo, da se zadrži, ker obstajajo določena tveganja. “To je normalno. Morajo dobro pogledati,” je pojasnil in dodal, da so po zadržanju sodniki dolžni povedati svojo odločitev. Sodniki so tehtali: “Med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.”
Peterica ustavnih sodnikov (ddr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič, dr. Rajko Knez, Marko Šorli, dr. Matej Accetto) je podprla sklep z absolutno večino. Jaklič in Svetlič sta ob tej priložnosti napisala tudi ločeni mnenji, Knez, Šorli in Accetto pa so glasovali za sklep in njegovo skupno obrazložitev, ki se glasi: “Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da izvrševanje ZRTVS -1B začasno zadrži, a le v tistem obsegu, ki začasno preprečuje dokončno uveljavitev nove ureditve, ker vsaj deloma omejuje nastanek škodljivih posledic.”
Zamenjava nevšečnih programskih svetnikov je zloraba prava
Namesto da bi oblast ravnala odgovorno in počakala, da ustavno sodišče odloči, so se domislili novega manevra, s katerim so postregli v tem tednu. Domislili so se namreč, da meni nič tebi čez noč zamenjajo tiste svetnike Programskega sveta RTVS, ki jim niso povšeči. Vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda Borut Sajovic je v zvezi s tem med drugim priznal, da pravna mnenja obstajajo in da so zelo različna. “Ta trenutek jih ne razkrivamo. Uporabljamo pa jih zato, da sprejmemo odločitev,” je povedal.
“Če je ta vlada taka kot je, zmožna in sposobna iti preko vseh mej, potem se tukaj pravo neha in se začne zloraba prava,” je za javno RTVS povedal nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) dr. Boštjan M. Zupančič in v zvezi z namero zamenjave svetnikov dodal, da je že vnaprej jasno, da je stvar protiustavna. Ob tem pa je novinar RTVS Jaka Elikan spomnil na izjavo profesorja prava dr. Rajka Pirnata, ki je povedal, da je pravna podlaga sedaj težavna, v bistvu je sam sploh ne vidi. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je povedal, da se stoprocentno strinja s tem, kar je povedal o tem profesor Pirnat. “V tej točki sva se s kolegom Petričem strinjala. Tukaj sploh ni nobene debate. Ustavno sodišče mora o tem odločiti,” je bil jasen.
Izvršilna veja oblasti vrši pritiske
Medtem ko je torej na najvišjem sodišču v državi, da odloči glede ustavnosti novele, pa lahko opazujemo, kako se s strani izvršilne veje oblasti vršijo pritiski. V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough se je nedavno odločil, da piše Evropski komisiji. Med drugim se je spotaknil ob izjavo premierja, ki po njegovem mnenju kaže na to, da vodilni predstavniki izvršilne veje oblasti ne razumejo delitve oblasti, kot tudi ne razumejo same avtonomije javnega medija, kot je RTVS.
V luči tega se je potrebno spomniti na izjavo premierja Roberta Goloba, ki je na začetku aprila izjavil naslednje: “Jaz se počutim predvsem zelo zafurstriran, ker sem bil naiven, da sem verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in tudi legalen način.” V zvezi s tem je nekdanji premier Janeza Janša komentiral, da je po njegovo premier ta korak napovedal najprej s tem, ko je rekel, da so želeli urediti zadevo po legalni poti, pa ni šlo, se pravi sedaj pa poskušajo po ilegalni poti. “Razumem, da to frustrira vladno koalicijo. Seveda razumem, čeprav mislim, da so že pri sprejemu zakona nekaj napak naredili. Tisto, kar je glavno sedaj, je, da se sedaj držijo zakona,” je v zvezi s tem izjavil dr. Pirnat in dodal, da je na potezi ustavno sodišče.
“In porodila se je nova taktika – salto mortale, umik začasnega zadržanja delov zakona. Prav to je na dnevnem redu ponedeljkove seje. Oči so uprte zlasti v trojico, ki v prvo ni posebej obrazložila svojega menja. Če si dva od teh premislita in ne vidita več razloga za to, kar sta podprla pred tremi meseci, bi po nekaterih interpretacijah zadoščalo, da celoten zakon stopi v veljavo,” je v nadaljevanju izpostavil Elikan in ob tem spomnil na izjavo dr. Petriča, ki je med drugim povedal: “To ne bo samo moralni problem zanj, ki bi se mu nekdo, ki je ustavni sodnik, moral izogniti, bo tudi velik problem za našo družbo, v kateri bodo ustavni sodniki zjutraj glasovali tako, zvečer pa drugače.”
Je ključno zgolj in samo to, da predsednik vlade ne bo več frustriran?
“In še, bo tretji med njimi zagotovil sklepčnost, čeprav bo glasoval proti odpravi začasnega zadržanja ali pa bo sejo obstruiral,” je nadaljeval Elikan in ob tem spomnil še na izjavo vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki je za javno RTVS povedal: “Obstaja samo še bojkot, se pravi obstrukcija, da ne glasujejo, da se umaknejo iz tega položaja. S tem preprečijo sprejetje take globoke protiustavne odločitve.” Kot lahko vidimo, zaenkrat v zvezi z zadevo še ni toliko odgovorov, kot bi si morda predstavljali. “Kaj se je spremenilo v teh treh mesecih? Kdo nas bo varoval pred varuhi ustavnosti? Ali bo sploh še pomembno, kakšna bo končna odločitev na Beethovnovi ali morda v Strasbourgu? Ali pa je ključno zgolj in samo to, da predsednik vlade ne bo več frustriran?” se je za konec vprašal Elikan.
Ana Horvat