Nada Drobne Popović. Foto: Petrol
Nada Drobne Popović. Foto: Petrol

Kako bomo prestali prihajajočo zimo? Skrb glede ogrevanja s plinom v gospodinjstvih je odveč, plina za ta namen je dovolj, miri prva dama Petrola. Gospodinjski odjem znaša 18 odstotkov celotne porabe v državi, drugo vprašanje je napajanje gospodarske dejavnosti. Slovenija je bila od zemeljskega plina izjemno odvisna, praktično vsaka molekula je prihajala iz Rusije, kar je nemogoče nadomestiti čez noč. Geoplinova (Petrol je lastnik Geoplina) pogodba z ruskim Gazpromom velja do 2027, vendar so dobavljene količine nižje od preteklih let. V prihodnjem letu bodo sklenjeni alternativni dogovori: "S tem bomo lahko nadomestili tudi do 50 odstotkov slovenskih potreb. Kot vemo, je v Evropi tudi vedno več LNG-ja… Njegova poraba se je močno povečala."

Petrol oskrbuje odjemalce praktično z vsemi energenti, primarno pa z naftnimi derivati, ki jih kupuje na sredozemski borzi. Tankerji jih pripeljejo v Luko Koper, od tam gredo v skladišča. Največje in tehnološko najmodernejše je skladišče na obali v Serminu. Pomembnejša večja skladišča so še v Zalogu in Račah. Je bila letos kdaj motena dobava? Kritičnega trenutka, da bi zmanjkalo nafte, ni bilo, pove Nada Drobne Popović: "Smo pa v marcu, ko je prišlo do rusko-ukrajinske vojne, začeli opažati, da iz pomembnega črnomorskega vira praktično ni bilo več pošiljk. Blago ni bilo več zavarovano. Prevozniki, to je lastniki ladij, pa tako dragega blaga niso hoteli več voziti s Črnega morja brez zavarovanj. Zato se je pot obrnila. Ko pride do tako hitrih, nenačrtovanih sprememb, traja mesec ali dva, da se vzpostavijo nove logistične poti. Od marca do aprila smo ves čas opažali zamude pri dobavi blaga. Ni bil problem, da blaga ne bi bilo, bile so pa kar velike zamude."

Kar se tiče derivatov, ki jih uvaža Petrol, jih je bilo lani 7 odstotkov ruskega izvora, gre za dizelsko gorivo in kurilno olje, ne pa tudi za bencin. Ob regulaciji drobnoprodajne cene sredi marca, ki je cene na črpalkah zunaj avtocest postavila nižje od tržnih cen, se je pri nas povečala prodaja goriv, aprila za 40 odstotkov. Zaradi povečanega povpraševanja je Petrol moral naročati dodatne količine, tudi blago ruskega izvora. Uvoz ruskega blaga bo v tem delu Sredozemlja večji v primerjavi z lanskim letom.

Na prehodu v novo, precej drugačno regulacijo pod aktualno vlado konec junija je na nekaterih bencinskih črpalkah zunaj avtocest zmanjkalo goriva in pojavili so se sumi, da so na Petrolu gorivo zadrževali, vedoč, da ga bodo čez nekaj dni dražje prodali. Predsednica uprave ovrže očitke, tudi 194 pregledov tržne inšpekcije ni ugotovilo nepravilnosti. Nekatere črpalke, pove Drobne Popovićeva, so stare in pred obnovo. Imajo različne rezervoarske zmogljivosti. Logistika ni narejena za to, da bi lahko oskrbela nenadna 100- ali 200-odstotna povečanja povpraševanja. Tudi Slovenske železnice niso mogle prepeljati toliko cistern do skladišč. Po gorivo je bilo treba hoditi v Sermin, zato so se pojavljali zastoji. Količine točenega goriva torej niso bile običajne. Petrol načrtuje obratno, to je nižjo porabo v naslednjem desetletju zaradi zelenega prehoda. Zakaj je potem kupil hrvaško družbo Crodux Derivati Dva, s katero je lani pridobil še 93 črpalk poleg lastnih 111, ki jih že ima na Hrvaškem? Ker ima Crodux dobro prodajno mrežo s potencialom rasti za trgovino, gostinstvo (s čimer se Crodux posebej ponaša) in drugimi storitvami. V prihodnosti bodo črpalke ponujale množico storitev. Integracija Petrola in Croduxa v eno pravno družbo naj bi bila končana konec oktobra, dva meseca pred rokom. Hrvaška je v Petrolovi strategiji tudi trg, na katerem naj bi do konca 2025 družba ustvarila največji delež dobička. Tam pa že vlaga v vetrne in sončne elektrarne. Naložbe se kljub krizi energetske politike nadaljujejo.

Je pa kriza močno zarezala v dobičkonosnost doma. Ob polletju je naš največji naftni trgovec izgubil za 108 milijonov evrov EBITDA, prizadeva si za povračilo te izgube, ki je posledica zamrznitve drobnoprodajne cene pod prejšnjo vlado oziroma iz dveh obdobij, prvo se je začelo sredi marca, drugo pa zaključilo 21. junija. "To je bil ukrep, kjer smo mi 90 odstotkov časa delali minus. Kaj to pomeni? Ne samo, da nismo imeli dobička. Vsak prodani liter goriva je bil prodan pod nabavno ceno. To je neustrezen ukrep." Prejšnja vlada se je v sklepu zavezala, da bo škodo povrnila. Do dogovora ni prišlo. Zahtevek ostaja tudi v času aktualne vlade. Premier Robert Golob osebno ni naklonjen povračilu te škode, se pa vlada pripravlja na zahtevke, nastale zaradi trenutne regulacije cen električne energije in zemeljskega plina. "Od 1. septembra ni regulirana le nafta, ampak tudi elektrika in zemeljski plin – za fizične osebe in male poslovne odjemalce. Ravno tako kot nafto tudi zemeljski plin v celoti uvozimo. Se pravi, na nakupni strani smo odprti, medtem ko imamo fiksirane cene do končnih kupcev. Tudi elektrike nimamo zakupljene v celoti za obdobje enega leta. Vlada je vzporedno s to regulacijo sprejela tudi sklep, da je treba v treh mesecih sprejeti metodologijo povračila stroškov trgovcem. Z mojega vidika je to popolnoma enako. Tudi nafta je bila regulirana, torej bi bilo treba sprejeti metodologijo povračila stroškov, ki so nastali vsem naftnim trgovcem v obdobju prejšnjih dveh regulacij. Tako kot Petrol potrebuje državo za sprejetje pametne regulacije, tudi država potrebuje Petrol, da ima ob sebi energetsko družbo, ki bo v tej energetski krizi sposobna podpirati prebivalstvo in industrijo," pravi prva dama Petrola. In če vladna ekipa ne bo povrnila stroškov? Odločitev o tem, kako ravnati naprej, mora na koncu sprejeti skupščina.

Zdaj so cene goriv uravnavane drugače. Naftni trgovci imajo znova omejene marže, te trenutno znašajo nekaj manj kot 10 centov na liter prodanega goriva. Regulacija marže ni nujno slaba, mora pa biti "zadostna, da družba pokriva vse stroške, vzdržuje infrastrukturo in tudi investira. Mislim, da je to tisto, kar je mogoče danes s perspektive, ki jo včasih poslušamo, nerazumljeno, češ da energetske družbe ne potrebujejo dobička. To ne drži. Seveda ne smejo imeti čezmernega dobička, to ne sme biti neke vrste vojno dobičkarstvo. Dobiček za investiranje in vzdrževanje infrastrukture pa je nujno potreben. Še bolj pomembno v teh časih je, da bodo morale energetske družbe investirati in slediti energetski tranziciji, sicer se tudi iz tega položaja ne bomo izkopali." Potreba po elektriki raste, proizvodnje iz hidroelektrarn je vedno manj, težave se kopičijo, našteva gostja podkasta Srce bije za posel. "Petrol je, lahko trdim, v primerjavi s HSE in GEN Energijo največ investiral v zeleni prehod. Ko pogledamo našo strategijo do 2025 in jo primerjamo z evropskim dokumentom RePower, smo z njim popolnoma skladni. Včasih se pošalim, da so ga prepisali iz naše strategije."

Kako bo Petrol glede na nakopičeno izgubo končal poslovno leto? Do konca leta je nemogoče narediti oceno poslovanja, imajo različne scenarije, čakajo metodologijo povračil pri elektriki, plinu in derivatih. Tudi zadolževanje se je precej podražilo. V tej luči je "spet treba prevetriti ekonomiko vlaganj".

Najpomembnejši ukrep, ki ga čaka tudi Petrol, je ukrep EU-ja, ki naj bi bil sprejet v drugi polovici oktobra. Predsednica Petrolove uprave pravi, da je treba ustaviti visoke cene na borzah. Evropa, pravi, bo morala najti vso pamet, moč in soglasje za uvedbo kapice na zemeljski plin in elektriko. Na tem trgu je prišlo do neverjetnih špekulacij. Avstrijski varuh konkurence je potrdil ekstra dobičke, ki so jih tudi v času padcev cen surove nafte kovale rafinerije (Slovenija nima nobene), na borzah pa s špekulacijami služijo finančni igralci. Sum pada na ameriške hedge sklade in različne banke.

Nada Drobne Popović je bila v preteklih letih tudi članica uprave SDH-ja in nato krajši čas finančna direktorica v SIJ-ju Acroni. Pravi, da razume gospodarstvo, ki obupano zahteva cenovne kapice na energente. Največja težava je, da podjetja ne morejo sestaviti poslovnega načrta za 2023, ker ne vedo, kakšno ceno vračunati v strukturi stroškov. Trenutne cene bi lahko prenesel le majhen del industrije. Na trgu nastopajo naši in evropski izvozniki, ki konkurirajo družbam na Kitajskem, kjer teh težav nimajo.

V prostem času se mag. Drobne Popović posveča lončarstvu, svoje izdelke podarja prijateljem. O tem, kaj jo navdušuje, pripoveduje v podkastu Srce bije za posel. Vabljeni k poslušanju.

Srce bije za posel